Knjigovodske listine, ki bi dokazovale obstoj terjatve v še spornem znesku 2,862.868,40 SIT, je bila dolžna skladno z 219. čl. in 1. odst. 299. čl. ZPP preskrbeti tožeča stranka. Šele po predložitvi teh dokazov bi jih tožena stranka lahko tudi opredeljeno izpodbijala z nasprotnimi trditvami in dokazi in šele tedaj bi sodišče lahko presodilo, ali je za razjasnitev kakšnega odločilnega dejstva potrebno strokovno znanje izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga (primerjaj 250. čl. ZPP). Prevalitev zbiranja dokaznega gradiva na izvedenca v določilih ZPP namreč nima nikakršne podlage. Za presojo pravno relevantnih dejstev na podlagi trditev obeh pravdnih strank in predloženih dokazov pa posebno strokovno znanje izvedenca finančne stroke ni bilo potrebno.
Ne glede na to, da ne gre za listino, ki naj bi jo predlagatelj priložil predlogu za taksno oprostitev (ni zadnja odločba o dohodnini), pa je moč pritrditi pritožbenim navedbam, da predložena odločba Centra za socialno delo o dodelitvi denarnega dodatka dovolj jasno prikazuje upnikovo slabo premoženjsko stanje.
motenje posesti - pravni interes za vložitev tožbe
Pojma ekonomski interes ZTLR pri motenju posesti ne pozna. Uvedla ga je sodna praksa za preprečevanje zlorabe tega pravnega instituta. Kadar za tako zlorabo ne gre, je ekonomski interes podan, s tem pa tudi pravni interes za vložitev tožbe.
Iz posojilne pogodbe je posojilojemalec dolžan vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel. Vkolikor vtoževani znesek le-tega presega, mora sodišče ugotavljati, kaj ta presežek predstavlja, še posebej če posojilojemalec zatrjuje, da gre za oderuške obresti.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43008
ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve
Terjatev na ugotovitev deleža in obsega skupnega premoženja, drugačnega od tistega, ki je bil že ugotovljen s pravno veljavno sklenjenim sporazumom med zakoncema, za izpodbijanje katerega zaradi napak volje so že potekli vsi prekluzivni roki iz 117. člena ZOR, ni verjetno izkazana v pomenu določbe prvega odstavka 272. člena ZIZ.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20622
KZ člen 217, 217/2, 217, 217/2. ZKP člen 169, 169/1, 169, 169/1.
goljufija - utemeljen sum - uvedba preiskave
Iz izjav oškodovancev danih delavcem policije v predkazenskem postopku ne izhaja, s čim naj bi ju obdolženca spravila v zmoto, da sta jima posodila denar. Iz njunih izjav izhaja le, da sta si obdolženca denar od njiju izposodila za gradnjo gostinskega objekta.
Pri tem pa tudi iz zagovora obdolžencev izhaja, da sta denar porabila za gradnjo gostinskega objekta v R... Kazenski ovadbi ni priložen noben dokaz, ki bi obstoj te okoliščine izpodbijal in tudi iz opisa obdolžencema očitanih kaznivih dejanj v zahtevi za preiskavo, ne izhaja, da naj bi bile navedbe obdolžencev o gradnji gostinskega lokala lažne. Glede na navedeno je pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da je le obljuba o vračilu denarja (ki je del vsake posojilne pogodbe) oziroma obljuba obdolžencev, da bosta denar vrnila (kar je tudi del sklenjenih posojilnih pogodb) in sodno overjeno potrdilo o posojilu zneska z dne 10.9.1991, le premalo za zaključek o utemeljenosti suma za kaznivo dejanje goljufije.
Plačilo takse je po določbi 4. odst. 180. člena ZPP/99 procesna predpostavka za odločanje sodišča. Po navedeni določbi se tako domneva, da je bila tožba umaknjena, če taksa niti v naknadnem roku ni bila plačana, česar pa v konkretnem primeru ni mogoče zaključiti. Pritožbi je namreč tožeča stranka predložila dokazilo o tem, da je dolgovano takso plačala peti dan od prejema opomina.
Vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali z odločbo drugega pristojnega organa ali s poravnavo pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, zastarajo v desetih letih, tudi tiste, za katere zakon sicer določa krajši zastaralni rok.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
Da so bile izpovedbe drugih prič manj zanesljive, kažejo nasprotja v njihovih izjavah tako glede tega, ali jih je kdo vodil preko meje in koliko je bilo teh oseb, kakor tudi glede tega, kdo in kaj se je pogovarjal za prevoz z obdolžencem in koliko bi ta stal.
Kadar dolžnik dolguje več istovrstnih obveznosti, pa izpolnitev ne zadostuje za poravnavo vseh in se z upnikom o vračunanju nista sporazumela, določi vrsti red vračunanja dolžnik najkasneje ob izpolnitvi.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.
Prepričljivi so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, ki zanika, da bi oškodovanki kritičnega jutra zagrozil, da jo bo zaklal, če ga ne bo vpisala v zemljiško knjigo. Izpovedbi oškodovanke in njenega moža, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodka in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje, sta prepričljivi, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo o za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da so obdolženčeve besede oškodovanki predstavljale resno grožnjo.