Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.
ZD člen 207, 214, 214/2, 214/2-6, 207, 214, 214/2, 214/2-6.
dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju
Če mladoletni dedič pred izdajo sklepa o dedovanju postane polnoleten, ga je sodišče dolžno pozvati, da se izjavi o zahtevkih drugih dedičev, če lahko odločitev o teh zahtevkih odločilno vpliva na izid zadeve.
Upnikova vloga je že ob vložitvi vsebovala vse kar mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ vsebovati predlog za izvršbo. Ponoven poziv upniku, da vlogo popravi (sklep z dne 03.06.1999) je bil zato nepotreben in sodišče prve stopnje upravičenega razloga za uporabo posledic, ki jih predvideva 4. odst. 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, ni imelo.
Tožnik mora ob umiku izrecno zatrjevati, da ga vlaga zato, ker je nasprotnik izpolnil zahtevek, če hoče uspešno terjati povrnitev svojih stroškov. Trditev, da je bila vložitev tožbe potrebna, ne zadošča.
ZTLR člen 20, 33, 49, 51, 52, 20, 33, 49, 51, 52. ZOR člen 103, 103.
služnostna pravica
Pravna prednika tožnikov sta pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, vendar pa je bila s pogodbo in aneksom ustanovljena služnostna pravica v korist nepremičnine parc. št. 477/1. Služnost pa je ustanovljena v korist vsakokratnega lastnika služnostnega zemljišča. S pogodbo z dne 2.8.1989, ki je predmet tožbenega zahtevka, je toženec odsvojil nepremičnino parc. št. 477/1 in tako na drugotoženca poleg lastninske pravice, prenesel tudi služnostno pravico. Z ničemer pa ni razpolagal z nepremičninami, ki so bile las pravnih prednikov tožnikov, zato obravnavana pogodba ni nična.
Sodišče je dolžno na narok za zapuščinsko obravnavo vabiti vse "prizadete osebe", torej tudi oporočno dedinjo iz prejšnje oporoke, ki jo je zapustnica s kasnejšo oporoko razveljavila, kajti oporočna dedinja iz prejšnje oporoke ima pravni interes, da se kasnejša oporoka razveljavi, zato ji je treba dati v zapuščinskem postopku možnost, da se izjavi o veljavnosti kasnejše oporoke (pa tudi prejšnje).
ZKP člen 407, 407/1, 407/1-1, 407, 407/1, 407/1-1.
obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni
Sodišče prve stopnje je z v postopku neprave obnove kazenskega postopka spremenilo prejšnji sodbi glede odločbe o kazni in obsojencu izreklo eno samo kazen. Pri nepravi obnovi kazenskega postopka ter združevanju kazni iz pravnomočnih sodb z izrekanjem ene same kazni za dejanja v steku, izreče sodišče novo kazen samo na podlagi tistih okoliščin, ki so bile upoštevane pri odmeri kazni v rednem kazenskem postopku. Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pri izreku kazni kot obteževalne okoliščine upoštevalo obsojenčevo predkaznovanost za istovrstno kaznivo dejanje (sodba Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. K 140/97) in veliko vrednost vzetih predmetov na škodo trgovine F... (3,176.813,00 SIT), ki odstopa od običajne vrednosti pri tovrstnih kaznivih dejanjih in je tudi po oceni sodišča druge stopnje izrečena enotna kazen primerna teži dejanj in stopnji obtoženčeve krivde.
Na nepremičnini v družbeni lasti lastninske pravice s priposestvovanjem ni bilo mogoče pridobiti, pa čeprav gre za nepremičino, ki je po Zakonu o lastninjenju nepremičnine v družbeni lasti iz leta 1997 prešla v last prejšnjega imetnika pravice uporabe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga
Če iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, upnik pa te ne zatrjuje niti s pisno vlogo, je predlog za izvršbo neutemeljen in ne nepopoln.
Odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice se ne prizna za kakršnokoli prizadetost dobrin oz. čustev, tako tudi ne za prekinjeni dopust. V zvezi z odmero odškodnine je treba upoštevati tudi dejstvo, da je tožena stranka takoj objavila v svojem časopisu opravilo oz. preklic članka, s katerim je bila storjena kršitev, kar je zagotovo bistveno zmanjšalo obseg tožniku prizadejane negmotne škode.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
tožbeni zahtevek - prekoračitev tožbenega zahtevka - dejansko stanje - kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče je mimo dejanske podlage, ki jo je uveljavljala tožeča stranka, štelo, da se vtožuje pridobitev lastninske pravice na podlagi predpisov o dedovanju. Ker je tožeča stranka ponujeno dejansko podlago sprejelo in pritožbene navedbe usmerilo nanjo, je kršitev sanirana.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker predstavlja izmikanje bistveni element kaznivega dejanja neplačevanja preživnine, v izreku sodbe pa je bilo neustrezno opredeljeno zgolj s trditvijo, da je obdolženec ustanovitelj trgovine ter da kot tak nedvomno primerno zasluži, pa preživnine ne plačuje, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga po 1. točki 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe kaznivega dejanja izmikanja plačevanju preživnine po čl. 203/I KZ.