Da so bile izpovedbe drugih prič manj zanesljive, kažejo nasprotja v njihovih izjavah tako glede tega, ali jih je kdo vodil preko meje in koliko je bilo teh oseb, kakor tudi glede tega, kdo in kaj se je pogovarjal za prevoz z obdolžencem in koliko bi ta stal.
Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je bilo v zavesti obdolženca, da češnja (ki je v razmerju do zemljišča stranska stvar in kot prirast k zemljišču nesamostojni sestavni del zemljišča) stoji na tujem zemljišču. Ob oceni zagovora obdolženca, izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov (spis Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. ...) je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da glede na posestni spor v zvezi z zemljiščem, na katerem je bila posajena češnja, obdolžencu ni moč z gotovostjo dokazati, da je uničil tujo stvar. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno iz opisa dejanja v obtožnem predlogu (ki je obdolžencu očital nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari), navedeni očitek izpustilo.
ZPP člen 373, 373/3, 373, 373/3. ZOR člen 132, 132/4, 132, 132/4.
pogodba - učinki razdrte pogodbe
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi toženčeve kršitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka okoriščanja tožene stranke niti ni zatrjevala, torej ni zatrjevala tistega pravotvornega dejstva, ki bi utemeljevalo uporabo četrtega odst. 132. čl. ZOR. S tem, ko je prvostopno sodišče iz dejstva razdrtja pogodbe in vračila avansa sklepalo na obstoj toženčeve koristi, je upoštevaje trditveno podlago spora materialno pravo uporabilo zmotno.
Ker nobena od listin, ki sta jih predložili obe pravdni stranki, ne izkazuje terjatve iz vtoževane glavnice, niti ni nanjo mogoče sklepati v povezavi vseh listin skupaj, je prvostopno sodišče navedene listine presodilo zmotno.
Prepričljivi so razlogi v sklepu sodišča prve stopnje, iz katerih sodišče prve stopnje ni sledilo zagovoru obdolženca, ki zanika, da bi oškodovanki kritičnega jutra zagrozil, da jo bo zaklal, če ga ne bo vpisala v zemljiško knjigo. Izpovedbi oškodovanke in njenega moža, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svoje ugotovitve o poteku dogodka in obdolženčevi krivdi za storjeno dejanje, sta prepričljivi, sicer pa se je sodišče prve stopnje odločilo o za zadevo odločilnih okoliščinah na podlagi na glavni obravnavi izvedenih dokazov ter neposrednih vtisih o izpovedbah posameznih prič in zagovora obdolženca. Sodišče prve stopnje se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka s potrebno gotovostjo prepričalo, da so obdolženčeve besede oškodovanki predstavljale resno grožnjo.
Pogoj za upoštevanje zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice (tretji odst. 178. čl. ZIZ) je izpolnjen v primeru, ko je predmet cenitve in izvršbe le solastninski delež dolžnika, ne pa tudi pri ugotovitvi vrednosti celotne in neobremenjene nepremičnine.
Kdaj neko ravnanje katerega od procesnih udeležencev iz I. odst. 140. člena ZKP očitno meri na zavlačevanje postopka, je dejansko vprašanje. Ravnanje zagovornika po pooblastilu, da na dve glavni obravnavi ni pristopil in svojega izostanka tudi ni opravičil, na zadnji obravnavi pa, ko je bil seznanjen z namero sodišča, da sodi njegovemu klientu v nenavzočnosti, pooblastilo odpovedal brez upravičenega razloga, meri na zavlačevanje postopka. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ker je odvetniku izreklo denarno kazen.
Storilcu "zavarovalniške" goljufije bi bilo namreč moč očitati naklep le do višine pričakovane zavarovalnine, ki bi jo zavarovalnica zavarovancu plačala na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju in torej po kriterijih, ki jih priznava zavarovalnica.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru - pritožbeni razlog
Pritožnik v izvršbi oporeka resničnosti ugovornih trditev, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Sporne dejanske okoliščine v zvezi z naročilom in prenehanjem vtoževane terjatve bo sodišče ugotavljalo v pravdnem postopku, ki bo sledil izvršilnemu, kot to sledi iz 2. točke izpodbijanega sklepa.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.