Izdatek v zvezi z zastopanjem je tudi obveznost plačila davka na dodano vrednost, ki znaša 19%. Zato je sodišče pri odločanju, katere stroške mora stranki, ki je v pravdi upravičena do povrnitve le-teh, nasprotna stranka povrniti, dolžno upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila davka na dodano vrednost - in to od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki se priznajo odvetniku po prvem odstavku 155. člena ZPP.
O odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane odločbe o vsebini listine, in samo listino, zato je ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 373, 373/3, 373, 373/3. ZOR člen 132, 132/4, 132, 132/4.
pogodba - učinki razdrte pogodbe
Tožeča stranka je s tožbo uveljavljala povračilo škode, ki naj bi jo utrpela zaradi toženčeve kršitve pogodbene obveznosti. Tožeča stranka okoriščanja tožene stranke niti ni zatrjevala, torej ni zatrjevala tistega pravotvornega dejstva, ki bi utemeljevalo uporabo četrtega odst. 132. čl. ZOR. S tem, ko je prvostopno sodišče iz dejstva razdrtja pogodbe in vračila avansa sklepalo na obstoj toženčeve koristi, je upoštevaje trditveno podlago spora materialno pravo uporabilo zmotno.
izvajanje dokazov - zaslišanje strank - osebna vročitev - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Kadar je sodišče zaslišalo le eno stranko, druga stranka pa na narok za glavno obravnavo na katerem se je izvedel dokaz z zaslišanjem strank ni bila vabljena osebno, da naj se zasliši, pa to kršitev v pritožbi uveljavlja, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Ker je tožena stranka dokazala, da je skupna lastnica hiše, ki je bila hiša pridobljena med trajanjem zakonske zveze, ne more tožnik trditi, da je v stanovanju brez pravnega naslova.
Kadar je dovoljena izvršba z večimi izvršilnimi sredstvi, pa se stečejo pogoji za ustavitev izvršbe glede enega izvršilnega sredstva, sodišče ustavi izvršbo le za to izvršilno sredstvo, ne pa v celoti.
Pravilno je sodišče prve stopnje ocenilo, da ni dovolj dokazov za zaključek, da je bilo v zavesti obdolženca, da češnja (ki je v razmerju do zemljišča stranska stvar in kot prirast k zemljišču nesamostojni sestavni del zemljišča) stoji na tujem zemljišču. Ob oceni zagovora obdolženca, izpovedbah zaslišanih prič ter listinskih dokazov (spis Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. ...) je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da glede na posestni spor v zvezi z zemljiščem, na katerem je bila posajena češnja, obdolžencu ni moč z gotovostjo dokazati, da je uničil tujo stvar. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno iz opisa dejanja v obtožnem predlogu (ki je obdolžencu očital nadaljevano kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari), navedeni očitek izpustilo.
Ker je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, je s tem že verjetno izkazano, da podatkov o številki računa dolžnice ni mogel pridobiti, saj nima pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova.
obnova postopka - razlog - procesna sposobnost stranke
Ni podan obnovitveni razlog po 3. tč. 421. čl. ZPP, če je bilo trenutno psihično stanje stranke takšno, da ni bila sposobna urejenega mišljenja in pričanja na sodišču, pričala pa je dva meseca kasneje. Pri čemer pa obnovitveni razlog po tem členu uveljavlja njen nasprotnik.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba - krajevna skupnost
Obdolženec kot tajnik Sveta krajevne skupnosti ob izkopu gradbene jame za postavitev luči javne razsvetljave ni mogel delovati v tem svojstvu, saj tudi glede na opis njegovih del in nalog na kraju dogodka ni imel nikakršnih pristojnosti ter zato ni mogel ravnati v svojstvu odgovorne osebe, s tem pa tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ.
Ker je sam sodeloval v prepiru ob izkopu gradbene jame in ob predhodnem opozorilu nato zvočno posnel na diktafon izjavo prizadete, tudi ni mogel biti storilec kaznivega dejanja neupravičenega prisluškovanja in zvočnega snemanja po členu 148 KZ, saj v opisu dejanja manjka bistveni element - prisluškovanje ali snemanje izjave ali pogovora, ki mu nista namenjena. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilca zavrglo ter je zato pritožbeno sodišče njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, kadar dolžnik proti upniku uveljavlja pobotni ugovor, ki ga izkazuje z listinskimi dokazi.
Razsodišče upnika, ki na podlagi javnega pooblastila opravlja tudi določene zadeve iz državne pristojnosti, je odločilo, da sklepi, sprejeti na redni seji najvišjega organa upnika, niso veljavni. V skladu z načelom prirejenosti postopkov je sodišče na to odločitev vezano.
Sklep o izvršbi je bil izdan na podlagi verodostojne listine, z ugovorom pa je dolžnik nasprotoval obstoj terjatve (tj. uveljavljal njeno prenehanje zaradi zastaranja). To pomeni, da ne gre za situacijo, ko je potrebno odločiti le o ugovoru zoper tisti del sklepa o izvršbi, s katerim je izvršba dovoljena, ampak najprej o obstoju terjatve, ki je sporna, torej za situacijo, ki jo urejajo določbe 2. odst. 62. čl. ZIZ in ki jih je izvršilno sodišče pravilno uporabilo. Glede na to, da se bo postopek nadaljeval kot pravda, pa bo upnica lahko podala vse potrebne navedbe v okviru tega postopka.
Pogoj za upoštevanje zmanjšanja vrednosti nepremičnine zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice (tretji odst. 178. čl. ZIZ) je izpolnjen v primeru, ko je predmet cenitve in izvršbe le solastninski delež dolžnika, ne pa tudi pri ugotovitvi vrednosti celotne in neobremenjene nepremičnine.