ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Iz ugovoru priložene zasebne listine ni razvidno, da bi jo podpisal asignat. Tudi sicer pa bi bil po 7. členu te listine dolžnik (asignant) prost obveznosti do upnika (asignatarja) šele z izvršitvijo nakazila s strani asignanta. Tega dejstva, torej da je do izpolnitve nakazila s strani asignata že prišlo, pa dolžnik v ugovoru niti ni zatrjeval (niti dokazal), zaradi česar tudi ni mogoče zaključiti da je prišlo do prenehanja terjatve (v smislu 8. točke 1. odst. 55. člena ZIZ).
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - umik obtožbe
Pravilno je sodišče prve stopnje (ker se je kazenski postopek zoper obdolženca ustavil zaradi umika obtožnega predloga oškodovancev kot tožilcev), skladno z določbo tretjega odstavka 96. člena ZKP oškodovancema kot tožilcema v plačilo naložilo stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
Povprečnino v višini 35.000,00 SIT je sodišče prve stopnje določilo na spodnjem zakonskem minimumu. Ker povprečnina pokriva stroške za delo sodišča (osebne in materialne izdatke sodišč za svoj personal oziroma režijo sodišč in drugih organov, ki sodelujejo v kazenskem postopku), ni moč pritrditi navedbam v pritožbah, da ti stroški niso nastali, ker še ni bila razpisana glavna obravnava.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - ponovitvena nevarnost
Na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti kažejo okoliščine, da naj bi obtoženec po pravnomočni obtožnici storil tri kazniva dejanja zoper premoženje v razdobju treh dni, močno pa je zasvojen z uživanjem trdih drog ter je bil doslej že kaznovan za istovrstna kazniva dejanja.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.
Ker je tožeča stranka sodno takso za tožbo plačala v določenem roku, dokazilo o plačilu pa priložila pritožbi, niso izpolnjeni pogoji za domnevo umika tožbe.
neobrazložen ugovor - izvršba na podlagi verodostojne listine
1. Ker je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine napačno štelo za obrazložen, je pritožbeno sodišče upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep, s katerim je bil razveljavljen sklep o izvršbi v dovolilnem delu, tako spremenilo, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi.
2. Ugovor, v katerem upnik zgolj navaja, da izrek obresti ni pravilen, tega pa ne obrazloži, čeprav mu to s strani upnika predloženi izračun obresti omogoča, ni obrazložen.
Toženka, ki je čekovne blankete in kartico hranila sicer skupaj v ročni torbici, vendar v zaklenjeni hiši, je ravnala s potrebno skrbnostjo, zato za minus na tekočem računu, to je škodo, ki je nastala z vnovčenjem ob vlomu v hišo ukradenih čekov, ni odgovorna.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
pravdni postopek - raba - pritožbeni postopek - vsebina pritožbe - novi dokazi
Kadar je sodišče prve stopnje izdalo sodbo pred uveljavitvijo novega ZPP, odloča pritožbeno sodišče po določbah ZPP/77. V tem primeru pa lahko pritožnik v pritožbi navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Kadar dolžnik dolguje več istovrstnih obveznosti, pa izpolnitev ne zadostuje za poravnavo vseh in se z upnikom o vračunanju nista sporazumela, določi vrsti red vračunanja dolžnik najkasneje ob izpolnitvi.
Ker je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da se je drugoobdolženi s srpom v bistvu branil pred protipravnim napadom prvoobdolženega, pri čemer sta oba utrpela lahke telesne poškodbe, je ob ugoditvi pritožbi zagovornika prvoobdolženega izpodbijano sodbo, s katero sta bila oba spoznana za kriva storitve kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ na škodo drug drugega, spremenilo tako, da je zaradi ravnanja v silobranu drugoobdolženega oprostilo.
ZD člen 207, 214, 214/2, 214/2-6, 207, 214, 214/2, 214/2-6.
dedna izjava - vsebina sklepa o dedovanju
Če mladoletni dedič pred izdajo sklepa o dedovanju postane polnoleten, ga je sodišče dolžno pozvati, da se izjavi o zahtevkih drugih dedičev, če lahko odločitev o teh zahtevkih odločilno vpliva na izid zadeve.
Če upnik v ugovoru ne navede pravno pomembnih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in zanje ne predlaga dokazov, je njegov ugovor neobrazložen in ni potrebno postopati po 57. čl. ZIZ.
ZKP člen 207, 207/1, 207/2, 207/4, 207, 207/1, 207/2, 207/4.
hišni pripor - odreditev pripora
Državni tožilec v pritožbi zoper sklep, s katerim je senat sodišča prve stopnje po II. odstavku 207. člena, ob preizkusu po preteku dveh mesecev, podaljšal hišni pripor, ne more predlagati odreditve pripora. Po izročitvi obtožnice do konca glavne obravnave je namreč za odločanje o odreditvi pripora pristojen senat sodišča prve stopnje. Tudi če tak senat zavrne predlog za odreditev pripora, zoper tak sklep, po določbah IV. odstavka 207. člena ZKP, pritožba ni dovoljena.
KZ člen 3, 37, 37/5, 311, 311/2. ZKP člen 372, 372.
prepovedan prehod čez državno mejo
Zagovornik nima prav, ko oporeka stvarni in krajevni pristojnosti prvostopnega sodišča. V času, ko je bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, je bila zanj v zakonu zagrožena kazen zapora do treh let. Po 1. točki prvega odstavka 91. člena Zakona o sodiščih (ZS) so za sojenje na prvi stopnji o kaznivih dejanjih, za katera je zagrožena denarna kazen ali kazen zapora do treh let (razen izjem), pristojna okrajna sodišča. Sprememba KZ, ki je stopila v veljavo po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja (23/4-1999), ob tudi nekoliko spremenjenem opisu kaznivega dejanja zanj sicer predpisuje kazen zapora do petih let, kar ima za posledico, da sedaj o teh kaznivih dejanjih iz drugega in tretjega odstavka 311. člena KZ sodijo okrožna sodišča, vendar opisana sprememba v obravnavani zadevi ne pride v poštev. Po določbi 3. člena KZ se namreč za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal v času ob storitvi kaznivega dejanja, če pa se ta po storitvi spremeni, pa se uporabi zakon, ki je milejši za storilca. Ker je spremenjeni KZ strožji za obdolženca, je pritožba zagovornika, ki stremi za tem, da bi mu sodilo okrožno sodišče, v nasprotju z določbo člena 3 KZ in v škodo obdolženca.
Le ustrezna tožba na razveljavitev sporazuma oziroma poravnave bi bila lahko razlog za odložitev izvršbe, ob izpolnjeni drugi predpostavki pretrpljene znatnejše škode.
V odgovoru na ugovor je treba odgovoriti na navedbe ugovora, saj ga sicer ni mogoče upoštevati. Če namreč upnik vloži samo pavšalni odgovor je isto kot, da sploh ni odgovoril in se šteje, da so navedbe ugovora resnične.