Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izpovedbe priče v kazenskem postopku kot prepričljive. Sklicevanje pritožnika na neskladje med njeno izjavo, dano v predhodnem postopku (ki je bila za obdolženca še bolj obremenjujoča) in v kazenskem postopku, nima teže, ker je sodba oprta na njeno skladno pričevanje v kazenskem postopku.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 453, 339, 339/2, 339/2-8, 453.
spor majhne vrednosti - pisna oblika
V sporu majhne vrednosti sodišče res ni dolžno upoštevati novih dejstev in dokazov, ki so jih pravdne stranke navajale na naroku za glavna obravnavo. Ker pa je sodišče prve stopnje prezrlo, da je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala že v ugovoru zoper sklep o izvržbi na podlagi verodostojne listine, tožencu s tem ni bila dana možnost obravnavanja njegovega ugovora pred sodiščem.
lastninjenje in privatizacija stanovanj - upravičenec - pravica do uporabe stanovanja - učinek - pravica do odkupa stanovanja
Po smrti imetnika stanovanjske pravice je tožnica kot edina uporabnica obdržala pravico do nadaljnje uporabe stanovanja. Ta pravica je bila, po svoji vsebini in pravnih učinkih povsem izenačena z imetništvom stanovanjske pravice. Tožena stranka ji je zato, na njeno zahtevo, bila dolžna prodati stanovanje.
Dolžnik v zvezi z izterjevanim računom št. 65/98 in 28/99 v ugovoru smiselno zatrjuje, da upnik svoje obveznosti ni opravil v skladu z dogovorom. S tem je navedel dejstvo, ki bi, če bi se izkazalo za resnično, lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka. Zato je dolžnikov ugovor v tem delu moč šteti za obrazložen. Dolžnik je v ugovoru navedel tudi, da so mu bili stroji po računu 24/99 pripeljani na njegove stroške "na konsignacijsko prodajo". Glede na to, da dolžnik zatrjuje obstoj konsignacijskega razmerja in priznava upnikovo terjatev do višine 150.000,00 SIT, bo moral upnik v pravdnem postopku dokazati, da račun št. 24/99 temelji na drugačnem dogovoru oz. realizaciji konsignacijske prodaje, kot jo zatrjuje dolžnik.
Aktivna legitimacija upravnika stanovanjske hiše za izterjavo stroškov obratovanja od enega lastnika večstanovanjske hiše izvira iz pogodbe o upravljanju, ki so jo sklenili lastniki večstanovanjske hiše in ki jo je po vsebini treba opredeliti kot pogodbo o naročilu.
Sodba na podlagi pripoznave se po določbi tretjega odst. 353. čl. ZPP/77 lahko izpodbija le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.
ZPPSL člen 90, 90/3, 92, 92/3, 90, 90/3, 92, 92/3.
pravni interes
Čeprav torej upnik ob predlogu izkaže, da je upravičeni predlagatelj stečajnega postopka nad dolžnikom (3. odst. 90. čl. ZPPSL), to samo zase še ne pomeni, da ima pravni interes za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Če je presoja o tem odvisna od utemeljenosti dolžnikovega pobotnega ugovora, je odločitev o tem prejudicialna za presojo o upnikovem pravnem interesu za začetek stečajnega postopka.
O ugovoru nedopustnosti izvršbe na posameznih stvareh, na katerih je bila dovoljena izvršba, mora odločiti sodišče ne glede na to, ali je rubež teh stvari že opravljen ali ne.
imetnik stanovanjske pravice - pravica do uporabe stanovanja - izselitev iz stanovanja - primerno stanovanje - rok
Če se je imetnik pravice do uporabe stanovanja iz stanovanja izselil (ni odločilno ali prostovoljno ali po pravnomočni sodni odločbi) in takrat ni zahteval dodelitve drugega primernega stanovanja, ne more tega zahtevati po preteku več kot treh let.
Ne glede na to, da ne gre za listino, ki naj bi jo predlagatelj priložil predlogu za taksno oprostitev (ni zadnja odločba o dohodnini), pa je moč pritrditi pritožbenim navedbam, da predložena odločba Centra za socialno delo o dodelitvi denarnega dodatka dovolj jasno prikazuje upnikovo slabo premoženjsko stanje.
motenje posesti - pravni interes za vložitev tožbe
Pojma ekonomski interes ZTLR pri motenju posesti ne pozna. Uvedla ga je sodna praksa za preprečevanje zlorabe tega pravnega instituta. Kadar za tako zlorabo ne gre, je ekonomski interes podan, s tem pa tudi pravni interes za vložitev tožbe.
Iz posojilne pogodbe je posojilojemalec dolžan vrniti enak znesek denarja, kot ga je prejel. Vkolikor vtoževani znesek le-tega presega, mora sodišče ugotavljati, kaj ta presežek predstavlja, še posebej če posojilojemalec zatrjuje, da gre za oderuške obresti.
Predlog za obnovo postopka po 1. točki in 10. točki 1. odst. 396. člena ZPP, ki ni bil vložen v 30 dneh, od kar je stranka zvedela za razloge in dokaza na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, je vložen prepozno.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
V ugovoru zatrjevana dejstva o slabem premoženjskem stanju dolžnikov bi bila lahko pravno upoštevana (ob izpolnjenih ostalih pogojih) le za odločitev o predlogu za odlog izvršbe. Ta dejstva je sodišče prve stopnje v okviru zavrnitve predloga dolžnikov za odlog izvršbe tudi že obravnavalo. Ne predstavljajo pa te navedbe nobenega od ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in ki jih primeroma našteva 1. odstavek 55. člena ZIZ, saj se ne nanašajo na pravilnost in utemeljenost izdanega sklepa o izvršbi.
vračunanje daril v dedni delež (kolacija) - nujni delež - prikrajšanje - oporoka
Ker so nujni dediči zakoniti dediči pride tudi v primeru nujnega dedovanja do vračunavanja daril in volil. Če je zapustnik z delom premoženja razpolagal, bodisi z darili, bodisi z oporoko, lahko prikrajšani nujni dediči po zapustnikovi smrti zahtevajo, da se sodedičem dana darila vračunajo.
ZTLR člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili
Iz izreka izhaja, služnostna pravica hoje in vožnje brez omejitev, iz obrazložitve pa, da gre za služnost za potrebe gnojišča.Sodišče prve stopnje bo moralo tudi še raziskati, kakšne vrste voženj so se opravljale, da bo mogoče odločiti o zahtevku.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50% postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 795 točk; 50% postavke iz tarifne številke 13 za vrednost nad 750 točk pa je 100 točk.
Pravilno sodišče prve stopnje ni priznalo stroškov za posvet s stranko (prijavljenih 10 točk), saj gre za dejanje, ki je že upoštevano pri številu točk za sestavo predloga. Stroški opomina ter administrativni stroški pa ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
Dolžnik lahko predlaga ustavitev izvršbe na podlagi izdane začasne odredbe, če so se po njeni izdaji okoliščine spremenile. Ne more pa predlagati iz tega razloga ustavitev izvršbe zato, ker meni, da je bila začasna odredba neutemeljeno izdana.