Tožnikov status vodilnega delavca - direktorja pri toženi stranki je bil vezan na delovno razmerje za nedoločen čas. Zato se spor v zvezi z njegovo razrešitvijo ne more obravnavati v skladu z določbo 250. člena ZGD, temveč le kot spor o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah ter obveznostih iz delovnega razmerja, zaradi česar je za reševanje zadeve pristojno delovno sodišče.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.
sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni
Sklep, s katerim je stranka odgovorila na prošnjo (ponudbo) druge stranke za odobritev določenih sredstev za ohranitev določenega števila delovnih mest, v katerem je odobrila drugačen znesek in določila število delovnih mest, ki jih je treba ohraniti, je nasprotna ponudba. Druga stranka, ki je s takim sklepom odobrena sredstva sprejela, je s konkludentnim ravnanjem sprejela nasprotno ponudbo.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 166, 166/1. ZDR člen 7, 7/4, 7, 7/4.
konkurenčna klavzula
Tožniku pripada dogovorjeno nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule tudi v primeru, ko ni izkazal priložnosti za dejansko konkuriranje, ker je tožena stranka edini proizvajalec določenih proizvodov v državi, saj se je s pogodbo vnaprej zavezal, da ne bo konkurenčno deloval, kar pa je odločilen razlog, zaradi katerega je upravičen do vtoževanega zahtevka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve v ugovoru so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Kdo je nepooblaščena oseba, ki se je dogovarjala v imenu dolžnika, dolžnik namreč ne pove, ne pove pa tudi, zakaj je zahteval odstranitev reklamnih tabel. Za svoje trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Glede na to, da sta se stranki prvotne prodajne pogodbe, ki je bila s strani prodajalca v celoti realizirana, naknadno dogovorili, da se predmet prodaje proda (ne pa da se vrne prodajalcu) gre za sklenitev nove pogodbe in ne za sporazumno razvezo prvotne prodajne pogodbe.
Zato tožnik nima proti prvotnemu prodajalcu zahtevka po 210. členu ZOR.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-12, 339, 339/1, 339/1-12.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka - res iudicata
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 365. členu določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Okrajno sodišče v Sevnici je izdalo sklep, v katerem je ponovno odločilo o že odločeni stvari. Višje sodišče je namreč v istem postopku že sklenilo, da se sporna zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Krškem v pravdnem postopku.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373-3, 373, 373-2, 373-3.
delni ugovor
Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.
Ker je v spisu povratnica, ki kot javna listina dokazuje, da je upnik sklep prejel, upnik ne more v pritožbi uspeti s trditvijo, da sklepa s pozivom za položitev stroškov ni prejel. Zato je sodišče pravilno izvršbo ustavilo.
prevozna pogodba - zahtevek za plačilo prevoznine - odškodnina
Naročnik prevoza ni dokazal, da je pravočasno uveljavljal zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude pri prevozu. V pravdi tudi ni navedel odločilnega dejanskega stanja glede nastale škode in njene višine. Povračila škode v pravdi tudi ni uveljavljal z ustreznim pravovarstvenim zahtevkom.
Zakon o obligacijskih razmerjih v tretjem odstavku 481. čl. določa, da če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. Pri tem je bistveno, da je prodajalec bil oziroma bi mogel biti obveščen o taki nadaljnji odpravi.
Tožnik ne more ob sklepanju delovnega razmerja (v letu 1995) zahtevati predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po določbi 135. člena ZDR, saj je navedena določba prehodna določba ZDR in se je nanašala zgolj na delavce, ki so bili ob uveljavitvi ZDR (leta 1990) že v delovnem razmerju, ki so ga sklenili po prej veljavnih predpisih. Za delavce, ki na novo sklepajo delovno razmerje, pa zakon predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi ne pozna, zato se takšna tožba zavrže. Delavec mora najprej skleniti delovno razmerje ter šele nato uveljavljati svoje pravice iz delovnega razmerja, v kolikor meni, da so sklepi delodajalca v nasprotju z zakonom oz. kolektivno pogodbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.