sklenitev pogodbe - ponudba - sprejem ponudbe s predlogom, naj se spremeni
Sklep, s katerim je stranka odgovorila na prošnjo (ponudbo) druge stranke za odobritev določenih sredstev za ohranitev določenega števila delovnih mest, v katerem je odobrila drugačen znesek in določila število delovnih mest, ki jih je treba ohraniti, je nasprotna ponudba. Druga stranka, ki je s takim sklepom odobrena sredstva sprejela, je s konkludentnim ravnanjem sprejela nasprotno ponudbo.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-12, 339, 339/1, 339/1-12.
ugovor dolžnika - bistvena kršitev določb postopka - res iudicata
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 365. členu določa, da lahko sodišče druge stopnje, ko odloča o pritožbi, ugodi pritožbi in sklep razveljavi. Okrajno sodišče v Sevnici je izdalo sklep, v katerem je ponovno odločilo o že odločeni stvari. Višje sodišče je namreč v istem postopku že sklenilo, da se sporna zadeva nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred Okrožnim sodiščem v Krškem v pravdnem postopku.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
Zakon o obligacijskih razmerjih v tretjem odstavku 481. čl. določa, da če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. Pri tem je bistveno, da je prodajalec bil oziroma bi mogel biti obveščen o taki nadaljnji odpravi.
Tožnik ne more ob sklepanju delovnega razmerja (v letu 1995) zahtevati predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po določbi 135. člena ZDR, saj je navedena določba prehodna določba ZDR in se je nanašala zgolj na delavce, ki so bili ob uveljavitvi ZDR (leta 1990) že v delovnem razmerju, ki so ga sklenili po prej veljavnih predpisih. Za delavce, ki na novo sklepajo delovno razmerje, pa zakon predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi ne pozna, zato se takšna tožba zavrže. Delavec mora najprej skleniti delovno razmerje ter šele nato uveljavljati svoje pravice iz delovnega razmerja, v kolikor meni, da so sklepi delodajalca v nasprotju z zakonom oz. kolektivno pogodbo.
Zahtevka v postopku za izdajo začasne odredbe in v obravnavanem pravdnem postopku sta bila smiselno povezana, saj sta se oba vodila med istima strankama in tudi namen, zaradi katerega je tožeča stranka sprožila oba postopka, je bil isti - preprečitev vnovčitve akceptnega naloga. Z umikom spornega akceptnega naloga pri Agenciji za plačilni promet je toženec smiselno izpolnil tožnikov zahtevek, zato je tožnik tudi povsem pravilno in v skladu z določili 1. odst. 158. čl. ZPP umaknil tožbo in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.
Ker je v spisu povratnica, ki kot javna listina dokazuje, da je upnik sklep prejel, upnik ne more v pritožbi uspeti s trditvijo, da sklepa s pozivom za položitev stroškov ni prejel. Zato je sodišče pravilno izvršbo ustavilo.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373-3, 373, 373-2, 373-3.
delni ugovor
Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
ZPP člen 461, 461/1, 464, 464/1, 461, 461/1, 464, 464/1.
pogodba o arbitraži
S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.
Ker je v spisu prezentat sodišča in kuverta, iz katerih izhaja, da je ugovor prepozen, dolžnica ne more uspešno dokazovati pravočasnost ugovora s potrdilom o oddani priporočeni pošiljki.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.