Zahtevka v postopku za izdajo začasne odredbe in v obravnavanem pravdnem postopku sta bila smiselno povezana, saj sta se oba vodila med istima strankama in tudi namen, zaradi katerega je tožeča stranka sprožila oba postopka, je bil isti - preprečitev vnovčitve akceptnega naloga. Z umikom spornega akceptnega naloga pri Agenciji za plačilni promet je toženec smiselno izpolnil tožnikov zahtevek, zato je tožnik tudi povsem pravilno in v skladu z določili 1. odst. 158. čl. ZPP umaknil tožbo in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.
ZPP člen 360, 360/1, 360/1-2, 360, 360/1, 360/1-2.
odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Vloga (odgovor na tožbo), ki je po vsebini ni mogoče šteti za pripoznavo zahtevka in iz katere vsaj pavšalno izhaja nasprotovanje zahtevku, je šteti za vlogo iz 3. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP, ki je ovira za izdajo sodbe zaradi izostanka.
Če sodišče ugotovi, da ni krajevno pristojno za dovolitev izvršbe, ne more zavrniti izvršilnega predloga, ampak se lahko izreče le za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnica v ugovoru sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve, zato se njen ugovor šteje za neutemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1.
izredno pravno sredstvo - obnova kazenskega postopka
Obnovitveni razlog po 1.točki prvega odstavka 410.člena Zakona o kazenskem postopku je podan, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, če se s pravnomočno sodbo dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača.
Takšne sodbe pa, glede na podatke spisa, v tem postopku ni.
Če na javni dražbi nepremičnin kot najboljša ponudnika sodelujeta dve osebi, ki želita kupiti nepremičnino v celoti po določenih deležih, mora sodišče v sklepu o domiku navesti, da je znesek kupnine enoten in da za njeno plačilo oba zdražitelja odgovarjata solidarno.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
Ker je v spisu povratnica, ki kot javna listina dokazuje, da je upnik sklep prejel, upnik ne more v pritožbi uspeti s trditvijo, da sklepa s pozivom za položitev stroškov ni prejel. Zato je sodišče pravilno izvršbo ustavilo.
ZPP člen 461, 461/1, 464, 464/1, 461, 461/1, 464, 464/1.
pogodba o arbitraži
S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.
ZPP člen 482, 482/1, 482/1-1. ZGD člen 258. ZS člen 201, 201/2-3. ZDSS člen 4, 4/2.
stvarna pristojnost - odgovornost članov uprave - odškodnina - specializirano sodišče
Iz 1. odst. 258. čl. ZGD izhaja, da člani upravi solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih delovnih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Pri delu poslovodje družbe se prepletajo pravice in dolžnosti, ki jih ima poslovodja iz delovnega razmerja s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ki jo ima poslovodja pri vodenju poslov družbe.
Zato je v primerih zahtevanega plačila odškodnine iz naslova odgovornosti po 258. čl. ZGD treba ugotoviti, ali je potrebno upoštevati pravila postopka v gospodarskih sporih ali ne. Od odgovora na to vprašanje je namreč odvisno ali bo odločalo o takem tožbenem zahtevku sodišče splošne pristojnosti, to je po 3. tč. II. 201. čl.
Zakona o sodiščih okrožno sodišče ali specializirano delovno sodišče po ZDSS.
prevozna pogodba - zahtevek za plačilo prevoznine - odškodnina
Naročnik prevoza ni dokazal, da je pravočasno uveljavljal zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude pri prevozu. V pravdi tudi ni navedel odločilnega dejanskega stanja glede nastale škode in njene višine. Povračila škode v pravdi tudi ni uveljavljal z ustreznim pravovarstvenim zahtevkom.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.