Zakon o obligacijskih razmerjih v tretjem odstavku 481. čl. določa, da če je kupec odpravil stvar naprej, ne da bi jo preložil, prodajalcu pa je bila ob sklenitvi pogodbe znana ali bi mu morala biti znana možnost takšne nadaljnje odprave, je pregled mogoče odložiti, dokler stvar ne prispe v novi namembni kraj. Pri tem je bistveno, da je prodajalec bil oziroma bi mogel biti obveščen o taki nadaljnji odpravi.
Tožnik ne more ob sklepanju delovnega razmerja (v letu 1995) zahtevati predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi po določbi 135. člena ZDR, saj je navedena določba prehodna določba ZDR in se je nanašala zgolj na delavce, ki so bili ob uveljavitvi ZDR (leta 1990) že v delovnem razmerju, ki so ga sklenili po prej veljavnih predpisih. Za delavce, ki na novo sklepajo delovno razmerje, pa zakon predhodne presoje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi ne pozna, zato se takšna tožba zavrže. Delavec mora najprej skleniti delovno razmerje ter šele nato uveljavljati svoje pravice iz delovnega razmerja, v kolikor meni, da so sklepi delodajalca v nasprotju z zakonom oz. kolektivno pogodbo.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.
Ker je v spisu prezentat sodišča in kuverta, iz katerih izhaja, da je ugovor prepozen, dolžnica ne more uspešno dokazovati pravočasnost ugovora s potrdilom o oddani priporočeni pošiljki.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
Če je tožnica solastnica vozila, v katerem je bila poškodovana in iz katerega obveznega zavarovanja terja odškodnino, bo za pravilno uporabo 178/4 čl. ZOR treba upoštevati pravila o izključitvi jamska za solastnike po Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu.
ZPPSL člen 15, 95, 15, 95. ZIZ člen 9, 9/2, 239, 270, 273, 9, 9/2, 239, 270, 273.
stečajni postopek - začasna odredba
Določba 95. člena ZPPSL ni izključila določb ZIZ glede preostalih pogojev za izdajo začasnih odredb, ki jih predpisujeta določbi 270. in 272. člena. Stečajni senat namreč lahko izda začasno odredbo po uvedbi stečajnega postopka na predlog katerega koli upnika (ne le upnika iz 3. odst. 90. člena ZPP), če verjetno izkaže svojo terjatev (95. člen ZPPSL). Ta pa je lahko denarna ali pa nedenarna. Ker se vsebine denarnih in nedenarnih terjatev razlikujejo so tudi za zavarovanje teh terjatev predpisani različni pogoji, ki jih pa mora stečajni senat ugotavljati, saj upnik, s tem izkazuje svoj interes za tovrstno pravno varstvo.
Za dolžnika, ki je pravna oseba, ne predstavlja opravičenega vzroka za zamudo roka okoliščina, da je njegovo pošiljko iz poštnega predala, ki ga ima skupno z drugim podjetjem, prevzela delavka drugega podjetja, pri čemer dolžnik ne zatrjuje, da za kaj takšnega ni bila pooblaščena.
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (postopek je tekel po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ) ugovarjal obrazloženo, kot to določa 5. odst. 62. člena ZIZ zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ. Dolžnik je namreč v ugovoru navedel, da se upnikova terjatev razlikuje od dolžnikove obveznosti (priloga B1) in da razlike upnikove terjatve dolžnik nima v svoji evidenci. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, in sicer v celoti in ne le delno, kot neutemeljeno v pritožbi navaja upnik. Za svoje trditve pa je dolžnik predložil izpisek iz svojih poslovnih knjig (priloga B1) in predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.
Če sodišče ugotovi, da ni krajevno pristojno za dovolitev izvršbe, ne more zavrniti izvršilnega predloga, ampak se lahko izreče le za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
disciplinski postopek - vpogled pooblaščenca delavca v pravilnik delodajalca
Če disciplinska komisija na disciplinski obravnavi odreče tožnikovemu pooblaščencu vpogled v pravilnik tožene stranke, to ne predstavlja bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost disciplinskega postopka, saj je imel pooblaščenec možnost vpogleda v pravilnik kasneje in se je na konkretne določbe pravilnika skliceval v ugovornem postopku.
Ker je v spisu povratnica, ki kot javna listina dokazuje, da je upnik sklep prejel, upnik ne more v pritožbi uspeti s trditvijo, da sklepa s pozivom za položitev stroškov ni prejel. Zato je sodišče pravilno izvršbo ustavilo.
ZPP (1977) člen 373, 373-2, 373-3, 373, 373-2, 373-3.
delni ugovor
Po delnem dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi izdan na podlagi več verodostojnih listin je pravdni postopek tekel le glede tiste terjatve, kateri je dolžnik ugovarjal. Zato sodišče v pravdnem postopku lahko odloča le o obstoju te terjatve.
Zahtevka v postopku za izdajo začasne odredbe in v obravnavanem pravdnem postopku sta bila smiselno povezana, saj sta se oba vodila med istima strankama in tudi namen, zaradi katerega je tožeča stranka sprožila oba postopka, je bil isti - preprečitev vnovčitve akceptnega naloga. Z umikom spornega akceptnega naloga pri Agenciji za plačilni promet je toženec smiselno izpolnil tožnikov zahtevek, zato je tožnik tudi povsem pravilno in v skladu z določili 1. odst. 158. čl. ZPP umaknil tožbo in zahteval povrnitev pravdnih stroškov.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.