Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
ZPP člen 155, 155/1, 338. ZZDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 21/1, 33, 35, 76, 76/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 2, 2/2.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - odvetnik - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost (DDV)
Stroški zastopanja po določbi 2. odst. 2. čl. Odvetniške tarife (1995) prestavljajo seštevek cene odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Stroški zastopanja so po Zakonu o davku na dodano vrednost (1998) davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost (člen 21 ZDDV), če je davčni zavezanec. Po 1. odst. 13. čl. je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, kar pomeni, da je tudi odvetnik davčni zavezanec. Po 1. odst. 76. čl. ZDDV pa osebe iz 13. čl. tega zakona postanejo davčni zavezanci, če so v letu 1998 dosegle promet, večji od 5.000.000. Če je odvetnik davčni zavezanec, je strošek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti pravdni stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih bo priznalo odvetniku po 155/1 ZPP.
Če bi morala delavka po opravljeni specializaciji ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še tri leta po opravljeni specializaciji, ostala pa je le krajši čas (591 dni od 1095 dni), mora le v tem obsegu povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, ne pa celotnega zneska stroškov, ki so delodajalcu nastali v zvezi z njeno specializacijo.
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Plačilni nalog Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Plg 374/98 z dne 14.8.1998 je pravnomočen in izvršljiv. To dokazuje klavzula pravnomočnosti (na l. št. 2 sodnega spisa opr. št. I Plg 374/98), za katero dolžnik ne trdi, da bi bila razveljavljena v postopku po 4. odst. 42. člena ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika
Vse listine, s katerimi dolžnika dokazujeta, da naj bi za upnika opravljala storitve, so enostransko sestavljene s strani dolžnika. Dolžnika nista predložila nobene listine, ki bi jo podpisal upnik, niti kakšnih drugih dokazil o tem, da bi bile za upnika res opravljene kakšne storitve, zato s temi listinami ni izkazan obstoj terjatve do upnika, torej tudi ne prenehanje upnikove terjatve. Za dovolitev izvršbe zoper oba dolžnika razmerja med upnikom in dolžnikovim dolžnikom niso upoštevna.
Če sodišče ugotovi, da ni krajevno pristojno za dovolitev izvršbe, ne more zavrniti izvršilnega predloga, ampak se lahko izreče le za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti tega sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
ZPP (1977) člen 154, 354, 354/2, 368, 370, 154, 354, 354/2, 368, 370. ZDSS člen 4, 4-2, 22, 4, 4-2, 22. ZTPDR člen 1, 13, 59, 1, 13, 59.
stvarna pristojnost delovnega sodišča - odpoklic in odpravnina direktorja
Za odločanje o odpoklicu direktorja in plačilu odpravnine direktorju je pristojno delovno sodišče, če je bil direktor oz. poslovodni delavec v delovnem razmerju pri delodajalcu.
ZPP člen 360, 360/1, 360/1-2, 360, 360/1, 360/1-2.
odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Vloga (odgovor na tožbo), ki je po vsebini ni mogoče šteti za pripoznavo zahtevka in iz katere vsaj pavšalno izhaja nasprotovanje zahtevku, je šteti za vlogo iz 3. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP, ki je ovira za izdajo sodbe zaradi izostanka.
prevozna pogodba - zahtevek za plačilo prevoznine - odškodnina
Naročnik prevoza ni dokazal, da je pravočasno uveljavljal zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude pri prevozu. V pravdi tudi ni navedel odločilnega dejanskega stanja glede nastale škode in njene višine. Povračila škode v pravdi tudi ni uveljavljal z ustreznim pravovarstvenim zahtevkom.
Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.