ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 78, 80, 80/2, 78, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ugotovitveni sklep, s katerim je tožeča stranka obvestila tožnico, da je dne 1.4.1993 sklenila pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30.4.1994 in da ji s tem dnem prenehajo vse pravice iz delovnega razmerja, ima značaj obvestila o izteku delovnega razmerja za določen čas, zato pravni pouk v tem primeru ni potreben. Pri ugotavljanju, ali je tožnica zahtevo za varstvo pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja vložila pravočasno, je odločilno, kdaj je zvedela za kršitev pravic. Ker je izvedela za kršitev pravic najkasneje takrat, ko ji je delovno razmerje prenehalo, bi zaradi tega morala zahtevo vložiti v 15 dneh od prenehanja delovnega razmerja, sicer je prepozno zahtevala sodno varstvo pravic.
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
Če bi morala delavka po opravljeni specializaciji ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še tri leta po opravljeni specializaciji, ostala pa je le krajši čas (591 dni od 1095 dni), mora le v tem obsegu povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, ne pa celotnega zneska stroškov, ki so delodajalcu nastali v zvezi z njeno specializacijo.
Pritožba pravilno opozarja, da se zaščita blagovnih znamk presoja po ZIL, izdajanje javnih glasil pa po Zakonu o javnih glasilih. Prav tako pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu stališču, da ima prizadeti imetnik pravice do uporabe blagovne znamke pravico uveljavljati kršitev svoje zavarovane blagovne znamke vse do izdaje pravnomočne odločbe, ki bi mu to pravico oporekala.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
ZPP člen 461, 461/1, 464, 464/1, 461, 461/1, 464, 464/1.
pogodba o arbitraži
S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.
prevozna pogodba - zahtevek za plačilo prevoznine - odškodnina
Naročnik prevoza ni dokazal, da je pravočasno uveljavljal zahtevek za povrnitev škode zaradi zamude pri prevozu. V pravdi tudi ni navedel odločilnega dejanskega stanja glede nastale škode in njene višine. Povračila škode v pravdi tudi ni uveljavljal z ustreznim pravovarstvenim zahtevkom.
Po določilu 3. odst. 94. člena ZIL posnemanje blagovne znamke obstoji, če poprečen kupec blaga ali uporabnik storitve ne glede na vrsto blaga ali storitev opazi razliko le, če je posebno pozoren. Po oceni pritožbenega sodišča to pomeni, da je posnemanje kršitev, ne glede na to, na katero vrsto blaga ali storitev znotraj istega razreda po mednarodni klasifikaciji blaga in storitev se nanaša. Če naj bi se to določilo interpretiralo tako, kot to zatrjuje tožeča stranka, bi to pomenilo derogiranje določila 22. čl. ZIL. Po tem določilu namreč z znamko zavarovan znak ne izključuje pravice drugega, da uporablja v gospodarskem prometu enak ali podoben znak za označevanje druge vrste blaga oz. storitev, razen če gre za slovečo znamko.
Tožnikov status vodilnega delavca - direktorja pri toženi stranki je bil vezan na delovno razmerje za nedoločen čas. Zato se spor v zvezi z njegovo razrešitvijo ne more obravnavati v skladu z določbo 250. člena ZGD, temveč le kot spor o premoženjskih in drugih posamičnih pravicah ter obveznostih iz delovnega razmerja, zaradi česar je za reševanje zadeve pristojno delovno sodišče.
Sodišče prve stopnje je posamezne naroke za glavno obravnavo opravilo pred sodnikom posameznikom, le zadnji narok za glavno obravnavo pa pred senatom, ki je izpodbijano sodbo tudi izdal. Vendar pa sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, ki je bil 24.2.1999 (l.št. 54), glavne obravnave ni začelo znova. Zato tudi ni ponovilo že izvedenih dokazov, ki jih je izvedlo pred sodnikom posameznikom in na katere je tudi oprlo izpodbijano sodbo (zaslišanje prič in strank). Takšno postopanje je po prepričanju pritožbenega sodišča v nasprotju s 5. odst. 43. čl. ZPP/77, ki določa, da v tovrstnih sporih sodi senat ne glede na vrednost spornega predmeta.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.