ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
ZPP člen 155, 155/1, 338. ZZDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 21/1, 33, 35, 76, 76/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 2, 2/2.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - odvetnik - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost (DDV)
Stroški zastopanja po določbi 2. odst. 2. čl. Odvetniške tarife (1995) prestavljajo seštevek cene odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Stroški zastopanja so po Zakonu o davku na dodano vrednost (1998) davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost (člen 21 ZDDV), če je davčni zavezanec. Po 1. odst. 13. čl. je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, kar pomeni, da je tudi odvetnik davčni zavezanec. Po 1. odst. 76. čl. ZDDV pa osebe iz 13. čl. tega zakona postanejo davčni zavezanci, če so v letu 1998 dosegle promet, večji od 5.000.000. Če je odvetnik davčni zavezanec, je strošek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti pravdni stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih bo priznalo odvetniku po 155/1 ZPP.
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
Če bi morala delavka po opravljeni specializaciji ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še tri leta po opravljeni specializaciji, ostala pa je le krajši čas (591 dni od 1095 dni), mora le v tem obsegu povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, ne pa celotnega zneska stroškov, ki so delodajalcu nastali v zvezi z njeno specializacijo.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
predhodno vprašanje - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje
Vprašanje veljavnosti (ničnosti) pogodbe je za odločitev o tožbenem zahtevku na njeno izpolnitev predhodno vprašanje. Če je bilo o njem že pravnomočno razsojeno, da se zavrne tožbeni zahtevek na ugotovitev njene ničnosti, potem v pravdi na njeno izpolnitev ni mogoče zavrniti dajatvenega tožbenega zahtevka iz razloga njene ničnosti. V takem primeru je treba sodbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP razveljaviti in po določbi 1. odst. 369. člena ZPP zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Če je bila v takem primeru ničnost pogodbe podlaga za zavrnitev tožbenega zahtevka in nasprotnega tožbenega zahtevka, pritožila pa se je samo ena pravdna stranka, je treba sodbo razveljaviti v celoti, čeprav se druga pravdna stranka zoper njo ni pritožila.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZZT člen 23, 23/3, 24, 23, 23/3, 24. ZTPDR člen 8, 8/4, 8, 8/4.
osebno delovno dovoljenje - državljanstvo RS
1. Če delavec - tujec ni imel dne 18.7.1992 (dan uveljavitve ZZT) vložene zahteve za sprejem v državljanstvo, mu je rok za podajo vloge za izdajo osebnega delovnega dovoljenja potekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT (16.10.1992), in ne šele po preteku 90 dni od dneva dokončnosti (negativne) odločbe o državljanstvu. Ker za osebno dovoljenje v navedenem roku 90 dni ni zaprosil, mu je delovno razmerje prenehalo po samem zakonu. 2. Ker tožnik, kot tujec, v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je bilo, ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 16.10.1992.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve v ugovoru so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Kdo je nepooblaščena oseba, ki se je dogovarjala v imenu dolžnika, dolžnik namreč ne pove, ne pove pa tudi, zakaj je zahteval odstranitev reklamnih tabel. Za svoje trditve dolžnik tudi ni predložil nobenih dokazov, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik v ugovoru sploh ne zatrjuje nobenih konkretnih pravno pomembnih dejstev, ki bi v pravdi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka. Navedba, da je v sklepu o izvršbi navedeni znesek netočen, oz. da je neki znesek manjši, je tako splošna in nedoločena, da je ni mogoče preizkusiti, saj dolžnik sploh ne pove, kateri znesek naj bi bil netočen, zakaj, in kakšen je po njegovem pravilni znesek.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
napotitveni sklep
Stečajni senat mora natančno ugotoviti, katere terjatve je stečajni upravitelj na naroku za preizkus terjatev prerekal in le za prerekane terjatve izdati ustrezne napotitvene sklepe.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
Kršitev konkurenčne klavzule s strani nekdanjega delavca tožeče stranke, sicer ustanovitelja in zastopnika tožene stranke, ni pogoj za dejanje nelojalne konkurence, saj je dejanje prekinitve poslovnega razmerja med drugimi podjetji lahko že samo po sebi v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in utegne povzročiti škodo drugim udeležencem na trgu.
ZPP člen 461, 461/1, 464, 464/1, 461, 461/1, 464, 464/1.
pogodba o arbitraži
S določbo o arbitraži sta pravdni stranki po oceni pritožbenega sodišča izključili sodno pristojnost za reševanja vseh morebitnih sporov v zvezi s pogodbo, katere sestavni del je, torej tudi spore v zvezi z njenim prenehanjem.