Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.
Če pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke določa, da se pri izbiri disciplinskega ukrepa za kršitev delovne obveznosti med drugim upoštevajo olajševalne in oteževalne okoliščine, kot je prejšnje delo delavca in njegov odnos do dela, njegovo gmotno stanje in drugo, mora to upoštevati sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti izrečenega disciplinskega ukrepa. V postopku mora pridobiti oceno tožniku nadrejenih delavcev o prejšnjem delu tožnika ter o njegovem odnosu do dela, ugotoviti, ali je že bil disciplinsko obravnavan ter presoditi, ali je pri tožniku podana pozitivna prognoza, ki bi opravičevala pogojno odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, prav tako pa mora upoštevati, da si je tožnik protipravno prisvojil denarna sredstva majhne vrednosti (800,00 SIT).
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.
Če bi morala delavka po opravljeni specializaciji ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu še tri leta po opravljeni specializaciji, ostala pa je le krajši čas (591 dni od 1095 dni), mora le v tem obsegu povrniti sorazmerni del stroškov specializacije, ne pa celotnega zneska stroškov, ki so delodajalcu nastali v zvezi z njeno specializacijo.
ZPP člen 155, 155/1, 338. ZZDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 21/1, 33, 35, 76, 76/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 2, 2/2.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - odvetnik - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost (DDV)
Stroški zastopanja po določbi 2. odst. 2. čl. Odvetniške tarife (1995) prestavljajo seštevek cene odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Stroški zastopanja so po Zakonu o davku na dodano vrednost (1998) davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost (člen 21 ZDDV), če je davčni zavezanec. Po 1. odst. 13. čl. je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, kar pomeni, da je tudi odvetnik davčni zavezanec. Po 1. odst. 76. čl. ZDDV pa osebe iz 13. čl. tega zakona postanejo davčni zavezanci, če so v letu 1998 dosegle promet, večji od 5.000.000. Če je odvetnik davčni zavezanec, je strošek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti pravdni stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih bo priznalo odvetniku po 155/1 ZPP.
začasno presežni delavec - pogoji in kriteriji - ponoven postopek ugotavljanja
1. Delodajalec mora tudi pri ugotavljanju začasnih presežkov izpeljati postopek, tako kot to določa 30. in 31. člen ZDR in upoštevati kriterije, ki so navedeni v 3. odst. 31. člena ZDR. 2. Po preteku šestih mesecev mora delodajalec ponovno preverjati in ugotavljati, če razlogi za čakanje na domu še obstajajo in na novo izdati sklep o čakanju, sicer pa mora izvesti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 154, 154/2, 173, 177.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost
Delo na višini velja praviloma za delo s povečano nevarnostjo, enako torej tudi delo na lestvi na višini. Da bi tožena stranka uspela s svojimi ugovori, da je tudi tožnik ravnal nepravilno, ko je sestopil z lestve, bi morala dokazati, da ni ravnal tako, kot bi v danih razmerah moral ravnati. Pri tem pa bi delovna organizacija morala tudi dokazati, da takšnega (nepravilnega) ravnanja o škodi ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti.
ZPP (1977) člen 369, 369/2, 369, 369/2. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 78, 80, 80/2, 78, 80, 80/2.
zahteva za varstvo pravic - transformacija delovnega razmerja - delovno razmerje za določen čas - prenehanje delovnega razmerja
Ugotovitveni sklep, s katerim je tožeča stranka obvestila tožnico, da je dne 1.4.1993 sklenila pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere ima sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30.4.1994 in da ji s tem dnem prenehajo vse pravice iz delovnega razmerja, ima značaj obvestila o izteku delovnega razmerja za določen čas, zato pravni pouk v tem primeru ni potreben. Pri ugotavljanju, ali je tožnica zahtevo za varstvo pravic v zvezi s transformacijo delovnega razmerja vložila pravočasno, je odločilno, kdaj je zvedela za kršitev pravic. Ker je izvedela za kršitev pravic najkasneje takrat, ko ji je delovno razmerje prenehalo, bi zaradi tega morala zahtevo vložiti v 15 dneh od prenehanja delovnega razmerja, sicer je prepozno zahtevala sodno varstvo pravic.
ZST člen 2, 2/2, 2, 2/2. ZIZ člen 38, 38/5, 38, 38/5.
izvršilni stroški - plačilo sodne takse
Dolžnik mora upniku povrniti le potrebne izvršilne stroške. Plačilo sodnih taks za izvršitev odločb delovnih in socialnih sodišč v sporih delavcev iz delovnih razmerij ali v zvezi z delom je nepotreben izvršilni strošek.
Dolžnik je v ugovoru glede upnikove terjatve zatrjeval, da upnik svojih storitev ni opravljal skladno s pogodbo o upravljanju, zato je opravljene storitve večkrat reklamiral in v posledici zavračal izstavljene račune. S tem je navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predložil pisne zavrnitve računov št. 971542 (priloga B3), 1219824 (priloga B7) in 1282003 (priloga B23). Zato je dolžnikov ugovor glede glavnice v višini 26.411,01 SIT s pripadki utemeljen v skladu z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede preostalega zneska, to je glavnice v višini 5.147,12 SIT s pripadki po računu številka 1000172, pa je dolžnikov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ), saj dolžnik k ugovoru ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta račun zavrnil.
plačilo sodne takse - domneva o umiku zasebne tožbe
Ker je tožeča stranka dokazala, da je sodne takse plačala, ne drži trditev iz obrazložitve napadenega sklepa, da je nastopila presumpcija umika tožbe zaradi neplačila sodne takse po 180. čl. ZPP.
Glede na to, da sta se stranki prvotne prodajne pogodbe, ki je bila s strani prodajalca v celoti realizirana, naknadno dogovorili, da se predmet prodaje proda (ne pa da se vrne prodajalcu) gre za sklenitev nove pogodbe in ne za sporazumno razvezo prvotne prodajne pogodbe.
Zato tožnik nima proti prvotnemu prodajalcu zahtevka po 210. členu ZOR.
Če je tožnica solastnica vozila, v katerem je bila poškodovana in iz katerega obveznega zavarovanja terja odškodnino, bo za pravilno uporabo 178/4 čl. ZOR treba upoštevati pravila o izključitvi jamska za solastnike po Zakonu o obveznem zavarovanju v prometu.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 358, 358/3. ZOR člen 313, 313.
pritožba dolžnika
Za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe dolžnik nima pravnega interesa. Prvo sodišče je dolžnikovo delno plačilo obveznosti upoštevalo v skladu s pravili o vračunavanju izpolnitve.
odsotnost z dela - nadomestilo plače - prispevki - sodelovanje v vojaških enotah tuje države
Delavcu, ki je bil v spornem obdobju pripadnik oboroženih sil tuje države ter ni opravljal dela pri delodajalcu, pripada zgolj plačilo prispevkov, ki jih je dolžan delodajalec odvesti, ne pa tudi (neto) nadomestilo plače, čeprav mu je bilo delovno razmerje za vtoževano obdobje priznano.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnica v ugovoru sploh ne navaja nobenih pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi izpodbijala obstoj ali višino upnikove terjatve, zato se njen ugovor šteje za neutemeljen v smislu 2. odstavka 53. člena ZIZ.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1, 410, 410/1, 410/1-1, 413, 413/1.
izredno pravno sredstvo - obnova kazenskega postopka
Obnovitveni razlog po 1.točki prvega odstavka 410.člena Zakona o kazenskem postopku je podan, kot pravilno ugotavlja že sodišče prve stopnje, če se s pravnomočno sodbo dokaže, da temelji sodba na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, izvedenca ali tolmača.
Takšne sodbe pa, glede na podatke spisa, v tem postopku ni.