ZPP (1977) člen 137, 138, 365, 365/2, 137, 138, 365, 365/2. ZDR člen 103, 103.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.
Ker tožnik ni predložil potrdila o premoženjskem stanju, potrdila o dohodkih družinskih članov in o svojih dohodkih ter dokaz o dohodnini, je sodišče prve stopnje po opravljenem pozivu, naj vse to predloži, pravilno zavrnilo predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
ugovor tretjega - zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - izvršilni postopek
V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.
Sodišče lahko oprosti stranko plačila takse le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani.
ZPP (1977) člen 353, 368, 370, 353, 368, 370. ZDR člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZTPDR člen 17, 17/1, 17/2, 17/5, 17, 17/1, 17/2, 17/5.
razporeditev delavcev - pogoj - delovna uspešnost
Delavca je mogoče zakonito razporediti iz enega delovnega mesta na drugo, če so podani pogoji po 1. in 2. odst. 17. člena ZTPDR (nujne potrebe dela, stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanje, zmožnosti), ne glede na to, ali je delavec uspešno opravljal delo na prejšnjem delovnem mestu ali ne.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZOR člen 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 107. ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3.
pravica do odpravnine trajnega tehnološkega viška - odpoved - pisna oblika - napake volje
Pravici do odpravnine presežnemu delavcu, ki mu gre po samem zakonu, se delavec lahko odpove, vendar mora biti odpoved dana v pisni obliki. Delavec lahko tako izjavo izpodbija zaradi grožnje, bistvene zmote, prisile ali prevare v roku, določenem v 117. čl. ZOR. Pravica zahtevati razveljavitev sporazuma oz. dogovora preneha s pretekom enega leta od prenehanja napake volje (sile, zmote ali zvijače). Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bil dogovor sklenjen.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 380, 380-2, 117, 117/1, 121, 380, 380-2. ZPP člen 120, 120.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.
prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje postopka
Za nadaljevanje postopka po 1. odst. 208. člena ZPP zadošča, da sodišče povabi dediče po umrli toženi stranki, da prevzamejo postopek, pri tem pa ni pomemben obseg zapuščine.
izvršilni stroški - potrebni stroški - konferenca s stranko - davek na dodano vrednost
Stroški opomina pred uvedbo sodnega postopka se ne priznajo, če stranka obstoja takega opomina ne izkaže.
Konferenca s stranko pred sestavo izvršilnega predloga ni posebno opravilo, ampak je zajeta v opravilu sestave predloga.
Stroški za fotokopijo in poštnino sodijo med izdatke za stranko in se priznavajo odvetniku v višini 2 % od skupne cene storitve.
Med stroške odvetniškega zastopanja sodijo stroški zastopanja po odvetniški tarifi in odvetnikovi izdatki v zvezi z zastopanjem, med katere sodi tudi davek na dodano vrednost od priznanih stroškov odvetniškega zastopanja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Nekonkretizirane ugovorne navedbe, da višina v tem postopku uveljavljane terjatve ne ustreza stanju dejanskega dolga, ob nedokazanih trditvah dolžnikov o plačilu upnikove terjatve ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 5. odst. 62. člena v zvezi s 2. odst. 53. člena ZIZ.
Višina odškodnine za materialno škodo opreme, ki je ostala v lokalu in ki jo je tožena stranka uporabljala, ko je najela lokal, ustreza dejanski vrednosti opreme v tistem času.
S sklenitvijo predpogodbe ne nastanejo obveznosti iz pogodbe, ki jo stranki šele nameravata skleniti, marveč zgolj obveznost za sklenitev te (glavne) pogodbe. Napake volje (in drugi razlogi izpodbojnosti), ki se nanašajo samo na glavno pogodbo, bi se lahko uveljavljale le kot razlog za izpodbijanje te pogodbe. Zato stranki ni mogoče odreči pravice, da v takem primeru odkloni že sklenitev glavne pogodbe, da torej izpodbojnost pogodbe, ki bi šele morala biti sklenjena, uveljavi že s tem, da odkloni njeno sklenitev.
Ni mogoče zavreči tožbe, če se naslovnik pisanja, z naslova, navedenega na pisanju ni odselil, temveč je le začasno odsoten. V takem primeru je treba uporabiti določbe o fikciji vročitve.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagala skupno in sporazumno. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odstopiti ali obremeniti.
Kadar sodišče oceni, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (kateremu dolžnik ugovarja v celoti ali samo v naložitvenem delu) utemeljen, ga ne pošilja v odgovor upniku (kot je to storilo prvostopno sodišče), ampak ga skladno z določilom 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zatem se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Določilo 57. čl. ZIZ, po katerem se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor vroči upniku, velja le za primer izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
Taksni zavezanec sodišču ni predložil potrdila o plačilu dolgovane takse skladno s 1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena Zakona o sodnih taksah - ZST. Po navedeni določbi mora taksni zavezanec v takem primeru plačati kazensko takso v višini 10% dolžne takse, vendar ne več kot 250 točk. To v obravnavanem primeru znaša 708,75 SIT, kar ne presega vrednosti 75 točk, zaradi česar se po določbi 31. člena ZST ta taksa ne izterja.
sklep o izvršbi - predlog za izvršbo - naslov dolžnika
Podatki v spisu zaenkrat ne dajejo podlage za zaključek, da naslov, ki ga je upnik kot dolžnikovega navedel v predlogu za izvršbo, ni pravilen. Iz nobenega od teh zaznamkov namreč ni mogoče razbrati, da bi se dolžnik iz tega naslova odselil oz. da je na tem naslovu neznan, kar je bila podlaga za izdajo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje upnika pozvalo, da predlog za izvršbo popravi tako, da navede pravilen dolžnikov naslov. Zato tudi ni na mestu sankcija z ustavitvijo izvršbe, ki je bila posledica brezuspešnega poteka roka za predložitev zahtevanega podatka.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.