Če se delavec po dopustu, ki ga je izrabil brez odobritve, vrne na delo, mu preneha delovno razmerje zaradi neupravičenega izostanka več kot pet dni na podlagi 5. točke 1. odstavka 100. člena ZDR, po dokončnosti sklepa direktorja.
Ker je toženka šele v pritožbi predložila dokaze za svoje trditve, pritožbeno sodišče dokaznih predlogov zaradi omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku ni moglo upoštevati.
ZDR člen 105, 106, 105, 106. ZTPDR člen 80, 83, 83/1, 80, 83, 83/1. ZPP člen 350, 366, 350, 366.
procesna predpostavka - pravočasnost ugovora pri delodajalcu
V primeru molka organa pri delodajalcu v ugovornem postopku, so pogoji za sodno varstvo odvisni od pravočasnosti vložitve ugovora pri delodajalcu po določbi 80. čl. ZTPDR, pri čemer mora sodišče ugotoviti, kdaj je delavec izvedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.
Voljo živeti skupaj kot mož in žena morata imeti oba partnerja. Če jo ima samo eden, gre za neupoštevno mentalno rezervacijo. Po drugi strani pa je treba šteti, da se partnerja ne moreta odpovedati posledicam, ki jih določa zakon za zunajzakonsko skupnost, če sta živela v taki življenjski skupnosti.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagala skupno in sporazumno. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odstopiti ali obremeniti.
Kadar sodišče oceni, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (kateremu dolžnik ugovarja v celoti ali samo v naložitvenem delu) utemeljen, ga ne pošilja v odgovor upniku (kot je to storilo prvostopno sodišče), ampak ga skladno z določilom 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zatem se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Določilo 57. čl. ZIZ, po katerem se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor vroči upniku, velja le za primer izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik je v ugovoru sicer smiselno zatrjeval obstoj ugovornega razloga iz 4. točke 55. člena ZIZ. Vendar pa bi bil ugovorni razlog po navedeni določbi podan šele, če bi bila odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, česar dolžnik niti ni zatrjeval. Zgolj vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka in revizije zoper sodbo višjega sodišča tako še ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ.
Po osamosvojitvi Slovenije dne 25.6.1991 pred sodišči ne veljajo več v celoti določbe ZPP o jeziku v postopku (VI. poglavje ZPP), ki se nanašajo na jezik drugega jugoslovanskega naroda. Zato v sporu, ko je tekel postopek po navedenem datumu, sodišče ni bilo dolžno stranki iz ZRJ prevajati sodna pisanja v njen jezik.
Tožnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZTPDR v 3. odst. 60. čl. kogentno določa, da traja mandat disciplinske komisiji dve leti. Delodajalec je na to vezan in ne more svobodno podaljšati mandata komisiji. Če je v disciplinskem postopku odločala komisija, kateri je mandat že potekel, je podana bistvena kršitev določb postopka, katere ni več mogoče sanirati v sodnem postopku, izrečeni disciplinski ukrep pa je nezakonit.
Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.
ZIZ člen 34, 34/3, 168, 168/1, 34, 34/3, 168, 168/1.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - izvršba na nepremičnine
Spričo določbe prvega odstavka 168. člena ZIZ je pomembno le, da je po zemljiškoknjižnih podatkih nepremičnina, na katero je bila z izpodbijanim sklepom dovoljena izvršba, dolžnikova lastnina. Zato je neupoštevno, če je med tem nekdo tretji pridobil od dolžnika pravni naslov za derivativno pridobitev lastninske pravice na isti stvari (primerjaj z določbami 170. člena ZIZ), pri čemer dolžnik za uveljavljanje ugovornega razloga, na katerega se sklicuje, spričo določb 64. člena ZIZ tudi sicer sploh ni legitimiran.
Po določbi 196. čl. ZOR je pogoj za spremembo že določene rente ta, da se pozneje znatneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. O tem, katere so tiste nove okoliščine, ki bi nastopile po sporazumni določitvi višine mesečne rente, ne da bi bile znane, objektivno dane oz. ugotovljive že ob njeni določitvi, in ki bi v času od 21.7.1997 do 27.11.1997 (oz. po sodbi sodišča prve stopnje celo do 1.8.1997) narekovale njeno spremembo oz. zvišanje, ni potrebnih dejanskih ugotovitev v razlogih prvostopne sodbe. To je pomembno še zlasti spričo dejstva, ker tožnik s toženo stranko sklenjene poravnave ne izpodbija (na primer zaradi zmote kot ene izmed oblik napake volje - čeprav ponuja trditve ravno v smeri takšne kvalifikacije), niti ne zatrjuje, da bi šlo morebiti za novo škodo, katere obseg v času sklenitve poravnave ni bil znan ali ugotovljiv.
tihotapstvo - goljufija - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Obtoženci, ki so ravnali kot sostorilci, so ob vstopu blaga v našo državo carinskim organom s ponarejeno dokumentacijo prikazovali, da naloženo blago na tovornjakih in v kontejnerju niso alkoholne pijače in cigarete, torej blago velike vrednosti, za katere je določen obvezen pregled robe, blago pa naj bi bilo tudi v tranzitu namenjeno v druge države, zaradi česar cariniki blaga niso preiskali in so dovolili vstop v našo državo, od koder blago ni odšlo nikamor, na ta način pa so se izognili plačilu carinskih in davčnih obveznosti.
Sodišče prve stopnje je ravnanje obtožencev pravno opredelilo kot nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/II KZ, ker naj bi z opisanim lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravili carinske organe v zmoto, da so v škodo proračuna dovolili vstop blaga v našo državo, s čimer je bila povzročena velika premoženjska škoda.
Ravnanje obtoženca, ki je kot carinik v enem primeru potrdil, da je bil odpeljan iz naše države kontejner, za katerega so lažne listine izkazovale prevoz pločevine v tranzitu, čeprav so bile dejansko v njem alkoholne pijače in cigarete, iz naše države pa sploh ni bil odpeljan, je sodišče prve stopnje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po čl. 261/IV in III KZ.
Pritožbeno sodišče je ravnanje skupine obtožencev pravno ocenilo kot nadaljevano kaznivo dejanje tihotapstva po čl. 255/I KZ, čeprav so v ravnanju obtožencev podani tudi temeljni elementi goljufije, je podan le navidezen stek, po katerem se šteje, da določba 1. odst. 255. čl.
KZ kot posebni predpis izključuje uporabo 217. čl. KZ kot splošnega predpisa. Ravnanje obtoženca v zvezi s prevozom robe s kontejnerjem, pa je pravno opredelilo kot pomoč h kaznivemu dejanju tihotapstva po čl. 255/I KZ, ker je obtoženec vedel, s čim se ukvarjajo soobtoženci in je s takim ravnanjem prikril njihovo kaznivo dejanje. Pritožbeno sodišče pri tem ni prekoračilo obtožbe, ker gre v vseh primerih za iste historične dogodke in isto ravnanje obtožencev, ki tako niso bili v ničemer prikrajšani v svoji obrambi, pravni kvalifikaciji pa sta tudi milejši od prvotnih in s tem obtožencem v korist.
ZPP (1977) člen 137, 138, 365, 365/2, 137, 138, 365, 365/2. ZDR člen 103, 103.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba
Čeprav je bil sklep pritožbene komisije tožene stranke vročen tudi tožnici dva dni kasneje kot pooblaščencu, takšna vročitev nima vpliva na tek roka za vložitev tožbe, ker mora biti odločba v skladu z določbo 137. čl. ZPP vročena pooblaščencu. Če je bila tožba vložena po poteku 15-dnevnega roka od vročitve pooblaščencu, se šteje, da je bila vložena prepozno, čeprav je bila vložena v 15 dneh od dneva vročitve sklepa delavcu, ker prekluzivni rok teče od vročitve pooblaščencu.
izvršilni stroški - potrebni stroški - konferenca s stranko - davek na dodano vrednost
Stroški opomina pred uvedbo sodnega postopka se ne priznajo, če stranka obstoja takega opomina ne izkaže.
Konferenca s stranko pred sestavo izvršilnega predloga ni posebno opravilo, ampak je zajeta v opravilu sestave predloga.
Stroški za fotokopijo in poštnino sodijo med izdatke za stranko in se priznavajo odvetniku v višini 2 % od skupne cene storitve.
Med stroške odvetniškega zastopanja sodijo stroški zastopanja po odvetniški tarifi in odvetnikovi izdatki v zvezi z zastopanjem, med katere sodi tudi davek na dodano vrednost od priznanih stroškov odvetniškega zastopanja.
Predlog za ureditev meja mora vsebovati trditev, da je meja sporna in ne zadošča navedba, da med parcelama ni mejnikov in da naj zato sodišče uredi mejo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - izročitev stvari
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu zaključilo, da bi moral upnik predlog za izvršbo oblikovati po določbi 214. člena ZIZ, ker naj bi šlo za izvršbo za izročitev določene stvari, ki je pri dolžniku. Vendar pa je upnik v pritožbi utemeljeno opozoril, da je po izvršilnem naslovu dolžnik dolžan storiti nekaj, česar namesto njega ne more storiti nihče drug (prim. 1. odst. 226. člena ZIZ). Le dolžnik namreč lahko vrne vozilo na kraj, določen v izvršilnem naslovu. Te njegove obveznosti ob dejstvu, da je dolžnik vozilo odpeljal neznano kam (kot je bilo to ugotovljeno v izvršilnem naslovu) namreč namesto dolžnika ne more izpolniti nihče drug.