prekinitev in mirovanje postopka - nadaljevanje postopka
Za nadaljevanje postopka po 1. odst. 208. člena ZPP zadošča, da sodišče povabi dediče po umrli toženi stranki, da prevzamejo postopek, pri tem pa ni pomemben obseg zapuščine.
Enotnost (istočasnost) pravnih dejanj pri sestavi pismene oporoke pred pričami - podpisa oporočitelja, njegove izjave, da gre za njegovo oporoko in podpisu obeh oporočnih prič je pogoj za veljavnost oporoke.
Po osamosvojitvi Slovenije dne 25.6.1991 pred sodišči ne veljajo več v celoti določbe ZPP o jeziku v postopku (VI. poglavje ZPP), ki se nanašajo na jezik drugega jugoslovanskega naroda. Zato v sporu, ko je tekel postopek po navedenem datumu, sodišče ni bilo dolžno stranki iz ZRJ prevajati sodna pisanja v njen jezik.
Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova izdanega proti družbi z omejeno odgovornostjo je mogoče uspešno vložiti zoper družbenika, če se družba ni uskladila z določbami ZGD, saj na ta način odgovarja kot družba z neomejeno odgovornostjo.
Ker dolžnik ugovarja, da gre za zemljišča, ki jih nujno potrebuje za preživljanje sebe in bolne žene, o tem pa tudi predlaga dokaze, mora sodišče prve stopnje o teh navedbah odločiti, saj gre lahko za ugovor iz 7. točke 55. člena ZIZ.
ugovor tretjega - zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - izvršilni postopek
V skladu z določbo 64. člena ZIZ lahko tretji, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe kako pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor do konca izvršilnega postopka. Ker je bil v obravnavani zadevi izvršilni postopek končan, saj je sklep o izvršbi postal pravnomočen 8.7.1998, zastavna pravica pa je bila vknjižena 15.6.1998, je ugovor tretjega, ki je bil vložen 26.3.1999, torej po koncu izvršilnega postopka, brezpredmeten.
Tožnik, ki predlaga izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve, mora izkazati konkretno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
ZTPDR v 3. odst. 60. čl. kogentno določa, da traja mandat disciplinske komisiji dve leti. Delodajalec je na to vezan in ne more svobodno podaljšati mandata komisiji. Če je v disciplinskem postopku odločala komisija, kateri je mandat že potekel, je podana bistvena kršitev določb postopka, katere ni več mogoče sanirati v sodnem postopku, izrečeni disciplinski ukrep pa je nezakonit.
Skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagala skupno in sporazumno. Zakonec ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem na skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, zlasti ga ne more odstopiti ali obremeniti.
Kadar sodišče oceni, da je ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (kateremu dolžnik ugovarja v celoti ali samo v naložitvenem delu) utemeljen, ga ne pošilja v odgovor upniku (kot je to storilo prvostopno sodišče), ampak ga skladno z določilom 2. odst. 62. čl. ZIZ razveljavi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo. Zatem se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Določilo 57. čl. ZIZ, po katerem se pravočasen, popoln in dovoljen ugovor vroči upniku, velja le za primer izvršbe na podlagi izvršilnega naslova.
ZPP (1977) člen 117, 117/1, 121, 380, 380-2, 117, 117/1, 121, 380, 380-2. ZPP člen 120, 120.
vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog
Ni podan razlog za vrnitev v prejšnje stanje, če odvetniška pisarna tožnika "zatakne" sklep o predložitvi še enega izvoda revizije v nek drug spis, zaradi česar tožnik ni pravočasno predložil še tretjega izvoda revizije v naknadnem roku in je sodišče revizijo zavrglo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Nekonkretizirane ugovorne navedbe, da višina v tem postopku uveljavljane terjatve ne ustreza stanju dejanskega dolga, ob nedokazanih trditvah dolžnikov o plačilu upnikove terjatve ne predstavljajo obrazloženega ugovora v smislu 5. odst. 62. člena v zvezi s 2. odst. 53. člena ZIZ.
Po določbi 196. čl. ZOR je pogoj za spremembo že določene rente ta, da se pozneje znatneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. O tem, katere so tiste nove okoliščine, ki bi nastopile po sporazumni določitvi višine mesečne rente, ne da bi bile znane, objektivno dane oz. ugotovljive že ob njeni določitvi, in ki bi v času od 21.7.1997 do 27.11.1997 (oz. po sodbi sodišča prve stopnje celo do 1.8.1997) narekovale njeno spremembo oz. zvišanje, ni potrebnih dejanskih ugotovitev v razlogih prvostopne sodbe. To je pomembno še zlasti spričo dejstva, ker tožnik s toženo stranko sklenjene poravnave ne izpodbija (na primer zaradi zmote kot ene izmed oblik napake volje - čeprav ponuja trditve ravno v smeri takšne kvalifikacije), niti ne zatrjuje, da bi šlo morebiti za novo škodo, katere obseg v času sklenitve poravnave ni bil znan ali ugotovljiv.
Voljo živeti skupaj kot mož in žena morata imeti oba partnerja. Če jo ima samo eden, gre za neupoštevno mentalno rezervacijo. Po drugi strani pa je treba šteti, da se partnerja ne moreta odpovedati posledicam, ki jih določa zakon za zunajzakonsko skupnost, če sta živela v taki življenjski skupnosti.
Ker je toženka šele v pritožbi predložila dokaze za svoje trditve, pritožbeno sodišče dokaznih predlogov zaradi omejitve pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov v pritožbenem postopku ni moglo upoštevati.
Izjava o umiku tožbe je nepreklicna. Učinkuje od takrat, ko je podana, sklep sodišča je le deklaratorne narave. Dejstvo, da se je tožnik kasneje premislil, na zakonitost sklepa sodišča prve stopnje ne vpliva, saj umik velja od takrat, ko je podan.