Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.
Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi.
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20612
KZ člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZKP člen 36, 36/1, 36, 36/1.
žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje - nepristojnost sodišča - spor o pristojnosti
Ni podana javna žaljiva obdolžitev (2. odst. 171. čl. KZ), če je obdolženec domnevno žaljive trditve izrekel, ko je bil zaslišan kot priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, novinar pa je v poročilu s seje te trditve povzel in jih objavil v radijskih poročilih. Gre za dvoje po času, kraju in načinu različnih ravnanj in odgovornosti, z različnimi pravnimi posledicami.
Glede na določila 132. člena ZOR o učinkih razdrte pogodbe, v posledici pogodbena stranka izgubi zahtevek na izpolnitev pogodbe, kar sta kumulirana zahtevka primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Fiducija je namreč oblika sodobnega zavarovanja, vendar si jo je glede predmeta (delnic), ki ne trpi omejitev, kakršne so značilne za fiducio cum amico ali fiducio cum creditore contracta, mogoče predstavljati le v okviru mandatnega razmerja oziroma odstopa v zavarovanje po 445. členu ZOR. Tega z drugotožencem tožnica ni niti zatrjevala. Skratka, tožeča stranka za "fiduciarno razmerje" z drugotožencem ni podala niti dejanske, niti pravne podlage, sklicevanje na navedbe o (zgolj) fiduciarnem lastništvu drugotoženca na spornih delnicah v preambuli sporne pogodbe, 2. členu sporazuma II. in izjavi o odpovedi prednostni pravici pri nakupu delnic drugotoženke z dne 14.10.1994 (A18) pa za podlago tožbenega zahtevka na izročitev spornih delnic ne zadoščajo.
Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti".
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.
Objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči z dnem zamude, torej z datumom naroka, ki se ga tožeča stranka ni udeležila. Sodba zaradi odpovedi se lahko izda, če sta izpolnjena pogoja iz 455. člena ZPP, to je izostanek tožeče stranke z naroka, čeprav je bila v redu povabljena in pogoj iz 456. člena ZPP, da je bila stranka v vabilu na glavno obravnavo na posledice izostanka opozorjena.
ZGD člen 32, 449, 449/1, 32, 449, 449/1. ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1. ZPP člen 80, 86, 86/1, 80, 86, 86/1.
umik predloga za izvršbo - pooblaščenec - gospodarska javna služba
Stranka, ki ima pooblaščenca, lahko pravdna oz. dejanja izvršbe opravlja osebno. Za gospodarsko družbo lahko ta dejanja opravlja le zakoniti oz. z aktom o ustanovitvi družbe določeni zastopnik.
ZOR člen 446, 446/1, 446/4, 446/5, 446, 446/1, 446/4, 446/5.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga
Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, da se v določenem roku izreče ali v prevzem dolga privoljuje. Če se o tem ne izreče v roku, se šteje, da je privolitev odklonil. V takem primeru ne pride do veljavnega prevzema dolga, ampak je možen le prevzem izpolnitve.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 149, 149/1, 149/6, 149, 149/1, 149/6.
prepozen ugovor - netočno zapisan dan vročitve - dokaz
Dolžnik je vložil ugovor po izteku zakonsko določenega roka, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno štelo za prepozen in ga zavrglo. Tudi če bi se iz poštnega žiga na kopiji pisemske ovojnice dalo razbrati datum, bi bilo s tem razvidno le to, kdaj je sprejemna pošta poštno pošiljko sprejela in odpravila, in ne, kdaj je bila navedena poštna pošiljka izročena dolžniku (naslovniku).
Z vmesno sodbo se po 330. členu ZPP odloča le o podlagi zahtevka, ne pa tudi glede višine zneska. Zato pritožbenih navedb stranke, ki se nanašajo na višino zahtevka ni mogoče upoštevati, ker bodo te navedbe relevantne šele pri končni sodbi.
Če sodišče v sodbi po kratkih povzetkih izvedenjskih mnenj sodnega medicinca in izvedenca cestno-prometne stroke navede le, da ju v celoti sprejema, pri tem pa ne navede razlogov o izvedenčevi ugotovitvi, da oškodovanec (ki je hodil sredi noči po sredini obdolženčevega neosvetljenega voznega pasu) zaradi visoke vinjenosti ni bil sposoben za udeležbo v cestnem prometu, niti se ne opredeli do ugotovitve cestno-prometnega izvedenca, da bi oškodovanca zadel tudi, če bi vozil s hitrostjo manjšo od omenjene (omejitev 50 km/h), stori s tem bistveno kršitev določil ZKP po členu 371/I tč. 11.
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pooblaščenec zasebnega tožilca - pravica do sodnega varstva
Tožencu ni odvzeta možnost obravnavanje pred sodiščem, če se glavne obravnave udeleži pooblaščenec, toženec pa se brez opravičila glavne obravnave, vabljen z vabilom z zaslišanjem strank, ni udeležil.
Če tožena stranka niti tekom postopka na prvi stopnji niti ob vložitvi pritožbe ni predložila dokazov, da je bil tožnik v spornem obdobju zaposlen kot direktor družbe z omejeno odgovornostjo, katere solastnik je, ne more zmanjšati svoje obveznosti do tožnika za plačilo nadomestila plače ter prispevkov iz delovnega razmerja za to obdobje.