Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi.
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.
ZOR člen 446, 446/1, 446/4, 446/5, 446, 446/1, 446/4, 446/5.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga
Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, da se v določenem roku izreče ali v prevzem dolga privoljuje. Če se o tem ne izreče v roku, se šteje, da je privolitev odklonil. V takem primeru ne pride do veljavnega prevzema dolga, ampak je možen le prevzem izpolnitve.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
KZ člen 133, 133/2, 133, 133/2. ZKP člen 373, 373.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - poškodba
Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če sodišče prve stopnje ni razjasnilo dileme, ali gre za poškodbo ali pa za bolezensko spremembo. Zato je potrebno takšno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 149, 149/1, 149/6, 149, 149/1, 149/6.
prepozen ugovor - netočno zapisan dan vročitve - dokaz
Dolžnik je vložil ugovor po izteku zakonsko določenega roka, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno štelo za prepozen in ga zavrglo. Tudi če bi se iz poštnega žiga na kopiji pisemske ovojnice dalo razbrati datum, bi bilo s tem razvidno le to, kdaj je sprejemna pošta poštno pošiljko sprejela in odpravila, in ne, kdaj je bila navedena poštna pošiljka izročena dolžniku (naslovniku).
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
Glede na določila 132. člena ZOR o učinkih razdrte pogodbe, v posledici pogodbena stranka izgubi zahtevek na izpolnitev pogodbe, kar sta kumulirana zahtevka primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Fiducija je namreč oblika sodobnega zavarovanja, vendar si jo je glede predmeta (delnic), ki ne trpi omejitev, kakršne so značilne za fiducio cum amico ali fiducio cum creditore contracta, mogoče predstavljati le v okviru mandatnega razmerja oziroma odstopa v zavarovanje po 445. členu ZOR. Tega z drugotožencem tožnica ni niti zatrjevala. Skratka, tožeča stranka za "fiduciarno razmerje" z drugotožencem ni podala niti dejanske, niti pravne podlage, sklicevanje na navedbe o (zgolj) fiduciarnem lastništvu drugotoženca na spornih delnicah v preambuli sporne pogodbe, 2. členu sporazuma II. in izjavi o odpovedi prednostni pravici pri nakupu delnic drugotoženke z dne 14.10.1994 (A18) pa za podlago tožbenega zahtevka na izročitev spornih delnic ne zadoščajo.
predlog za izvršbo - nepopolna vloga - plačilo sodne takse - potrdilo o plačilu sodne takse
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti".
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
krivda - telesna okvara - kršitev kazenskega zakona - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ni podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče prve stopnje ni ugotovilo krivdne oblike v razmerju do poškodbe pri kaznivem dejanju po čl. 325/1 KZ. Pri tem kaznivem dejanju se zahteva krivda za kršitev cestno prometnega predpisa, huda telesna poškodba je le objektivni pogoj kaznivosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pooblaščenec zasebnega tožilca - pravica do sodnega varstva
Tožencu ni odvzeta možnost obravnavanje pred sodiščem, če se glavne obravnave udeleži pooblaščenec, toženec pa se brez opravičila glavne obravnave, vabljen z vabilom z zaslišanjem strank, ni udeležil.
Dokazanost storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe ni mogoče opreti zgolj na izpoved oškodovanke in zdravniško potrdilo o zadobljenih poškodbah, ampak na vse v poštev prihajajoče dokaze, katere bo potrebno šele izvesti.