ZOR člen 446, 446/1, 446/4, 446/5, 446, 446/1, 446/4, 446/5.
prevzem dolga - pogodba o prevzemu dolga
Prevzem dolga med dolžnikom in prevzemnikom se opravi s pogodbo. Pogodbenika lahko od upnika zahtevata, da se v določenem roku izreče ali v prevzem dolga privoljuje. Če se o tem ne izreče v roku, se šteje, da je privolitev odklonil. V takem primeru ne pride do veljavnega prevzema dolga, ampak je možen le prevzem izpolnitve.
S tem, ko je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da dejansko stanje med strankama ni sporno, in zato izdalo sodbo brez glavne obravnave, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 9. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj bi glavno obravnavo moralo opraviti, ker predpostavka, da dejansko stanje med strankami ni sporno, ki jo za izdajo sodbe brez naroka določa 496. člen ZPP, ni bila izpolnjena.
Ugotovitvena tožba je dopustna samo, če ima tožnik pravni interes na ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, pristnosti ali nepristnosti listine. Sodišče mora uradoma raziskati, ali je ugotovitveni interes podan, ta pa mora obstojati še na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi, kasneje pa je odpadel, sodišče takšno ugotovitveno tožbo prav tako zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20612
KZ člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZKP člen 36, 36/1, 36, 36/1.
žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje - nepristojnost sodišča - spor o pristojnosti
Ni podana javna žaljiva obdolžitev (2. odst. 171. čl. KZ), če je obdolženec domnevno žaljive trditve izrekel, ko je bil zaslišan kot priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, novinar pa je v poročilu s seje te trditve povzel in jih objavil v radijskih poročilih. Gre za dvoje po času, kraju in načinu različnih ravnanj in odgovornosti, z različnimi pravnimi posledicami.
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 149, 149/1, 149/6, 149, 149/1, 149/6.
prepozen ugovor - netočno zapisan dan vročitve - dokaz
Dolžnik je vložil ugovor po izteku zakonsko določenega roka, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno štelo za prepozen in ga zavrglo. Tudi če bi se iz poštnega žiga na kopiji pisemske ovojnice dalo razbrati datum, bi bilo s tem razvidno le to, kdaj je sprejemna pošta poštno pošiljko sprejela in odpravila, in ne, kdaj je bila navedena poštna pošiljka izročena dolžniku (naslovniku).
Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.
Z vmesno sodbo se po 330. členu ZPP odloča le o podlagi zahtevka, ne pa tudi glede višine zneska. Zato pritožbenih navedb stranke, ki se nanašajo na višino zahtevka ni mogoče upoštevati, ker bodo te navedbe relevantne šele pri končni sodbi.
Če sodišče v sodbi po kratkih povzetkih izvedenjskih mnenj sodnega medicinca in izvedenca cestno-prometne stroke navede le, da ju v celoti sprejema, pri tem pa ne navede razlogov o izvedenčevi ugotovitvi, da oškodovanec (ki je hodil sredi noči po sredini obdolženčevega neosvetljenega voznega pasu) zaradi visoke vinjenosti ni bil sposoben za udeležbo v cestnem prometu, niti se ne opredeli do ugotovitve cestno-prometnega izvedenca, da bi oškodovanca zadel tudi, če bi vozil s hitrostjo manjšo od omenjene (omejitev 50 km/h), stori s tem bistveno kršitev določil ZKP po členu 371/I tč. 11.
Neutemeljeno pa se pritožnik pritožuje tudi zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka v zvezi z višino odmerjene povprečnine. Dejstva, pomembna za določitev povprečnine so bila v izpodbijani sodbi v zadostni meri presojena, v okviru določbe 3. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa kriterije za odmero povprečnine in po katerem znaša povprečnina najmanj 1/3 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji (zadnja uradna objavljena povprečna mesečna netto plača v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo pa je v času sojenja znašala 107.925,00 SIT, Ur.
list RS št. 78/99) ki je največ desetkratni znesek te plače. Pokaže se, da je sodišče prve stopnje povprečnino obdolžencu odmerilo blizu spodnjega minimuma, ki ga določa zakon.
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
nedovoljena pritožba - pravica do pritožbe - pooblaščenec
Pritožnik ni ne dolžnik v tem izvršilnem postopku oziroma njegov zakoniti zastopnik, ne pooblaščenec dolžnika, zato je njegova pritožba nedovoljena. Pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na žiro računu pri Agenciji za plačilni promet ni obenem tudi pooblastilo za zastopanje v izvršilnem (ali sploh katerem) postopku.
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
Objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči z dnem zamude, torej z datumom naroka, ki se ga tožeča stranka ni udeležila. Sodba zaradi odpovedi se lahko izda, če sta izpolnjena pogoja iz 455. člena ZPP, to je izostanek tožeče stranke z naroka, čeprav je bila v redu povabljena in pogoj iz 456. člena ZPP, da je bila stranka v vabilu na glavno obravnavo na posledice izostanka opozorjena.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka - pooblaščenec zasebnega tožilca - pravica do sodnega varstva
Tožencu ni odvzeta možnost obravnavanje pred sodiščem, če se glavne obravnave udeleži pooblaščenec, toženec pa se brez opravičila glavne obravnave, vabljen z vabilom z zaslišanjem strank, ni udeležil.
ZPP člen 155, 155/1, 338. ZZDV člen 13, 13/1, 21, 21/1, 21/1, 33, 35, 76, 76/1. Odvetniška tarifa (1995) člen 2, 2/2.
stroški pravdnega postopka - stroški zastopanja - odvetnik - nagrada odvetniku - davek na dodano vrednost (DDV)
Stroški zastopanja po določbi 2. odst. 2. čl. Odvetniške tarife (1995) prestavljajo seštevek cene odvetniških storitev in izdatkov, ki jih ima odvetnik v zvezi z nudenjem pravne pomoči. Stroški zastopanja so po Zakonu o davku na dodano vrednost (1998) davčna osnova, od katere plača odvetnik davek na dodano vrednost (člen 21 ZDDV), če je davčni zavezanec. Po 1. odst. 13. čl. je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja dejavnost, kar pomeni, da je tudi odvetnik davčni zavezanec. Po 1. odst. 76. čl. ZDDV pa osebe iz 13. čl. tega zakona postanejo davčni zavezanci, če so v letu 1998 dosegle promet, večji od 5.000.000. Če je odvetnik davčni zavezanec, je strošek v zvezi z zastopanjem tudi DDV, zato mora sodišče pri odločanju, katere stroške mora nasprotna stranka povrniti pravdni stranki, ki je v pravdi uspela, upoštevati tudi odvetnikovo obveznost plačila DDV od tistih stroškov odvetniškega zastopanja, ki jih bo priznalo odvetniku po 155/1 ZPP.