ZOR člen 381, 381-2, 381, 381-2. ZIZ člen 55, 55/1-11, 55, 55/1-11.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zastaranje
Ker med mld. upnikom rojenim 9.12.1983 in dolžnikom kot njegovim očetom še vedno traja roditeljska pravica in ker po določbi 2. tč. 381. člena ZOR zastaranje ne teče med starši in otroki, dokler traja roditeljska pravica, je sodišče prve stopnje neutemeljeno ugodilo v ugovoru zoper sklep o izvršbi uveljavljanemu ugovoru zastaranja.
Darovalec ne more zahtevati vrnitve darila na podlagi člena 210/4 ZOR, če ne zahteva razveljavitve darilne pogodbe. Podlaga za izročitev darila je darilna pogodba in če je ta veljavna, podlaga za izročitev darila ni odpadla.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
postopek za vpis v zemljiško knjigo - udeleženec - ugovor zoper sklep
Tretji, ki ni vložil predloga za vpis v zemljiško knjigo, postane udeleženec postopka, če je predlogu za vpis ugodeno. Ugovor lahko vloži le zoper sklep o vpisu, sklep o zavrnitvi predloga za vpis pa lahko izpodbija le predlagatelj.
Sodišče ne more določiti čiste vrednosti zapuščine - kmetijskega gospodarstva samo po napovedi prevzemnika kmetije, saj je ta zainteresiran za čim nižjo oceno zaradi plačila manjših zneskov nujnim dedičem.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00545
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/2, 611, 154, 154/1, 161, 161/2, 611.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - stiska - skrajna sila - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - pogodba o delu - obveznosti prevzemnika - odgovornost za sodelavce - varstvo lastninske pravice
Toženec je škodno dejanje storil zato, da bi od drugih odvrnil neposredno pretečo nevarnost, to je glede na okoliščine (agresija na Slovenijo) verjeten ali pa vsaj mogoč tankovski napad - kar je predstavljalo razlog za nujno ukrepanje (1. zahtevek), zato tožencu ni mogoče naložiti odgovornosti za nastanek škode in s tem plačilo odškodnine v smislu določbe 2. odst. 161. člena ZOR. Da bi lahko toženec odgovarjal za svojega izpolnitvenega pomočnika v smislu določbe 611. člena ZOR, mora biti prav tako podan obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi obstoj vzročne zveze, sicer mu odgovornosti za škodni dogodek ni mogoče očitati in s tem plačilo odškodnine tudi ne naložiti (2. zahtevek).
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
Sodišče je dolžno uporabiti milejši zakon, če se je kazenski zakon spremenil po izvršitvi kaznivega dejanja, vse dokler ni izrečena pravnomočna sodna odločba.
Objektivni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je začel teči z dnem zamude, torej z datumom naroka, ki se ga tožeča stranka ni udeležila. Sodba zaradi odpovedi se lahko izda, če sta izpolnjena pogoja iz 455. člena ZPP, to je izostanek tožeče stranke z naroka, čeprav je bila v redu povabljena in pogoj iz 456. člena ZPP, da je bila stranka v vabilu na glavno obravnavo na posledice izostanka opozorjena.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
Neutemeljeno pa se pritožnik pritožuje tudi zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka v zvezi z višino odmerjene povprečnine. Dejstva, pomembna za določitev povprečnine so bila v izpodbijani sodbi v zadostni meri presojena, v okviru določbe 3. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa kriterije za odmero povprečnine in po katerem znaša povprečnina najmanj 1/3 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji (zadnja uradna objavljena povprečna mesečna netto plača v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo pa je v času sojenja znašala 107.925,00 SIT, Ur.
list RS št. 78/99) ki je največ desetkratni znesek te plače. Pokaže se, da je sodišče prve stopnje povprečnino obdolžencu odmerilo blizu spodnjega minimuma, ki ga določa zakon.
ZIZ člen 9, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 149, 149/1, 149/6, 149, 149/1, 149/6.
prepozen ugovor - netočno zapisan dan vročitve - dokaz
Dolžnik je vložil ugovor po izteku zakonsko določenega roka, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno štelo za prepozen in ga zavrglo. Tudi če bi se iz poštnega žiga na kopiji pisemske ovojnice dalo razbrati datum, bi bilo s tem razvidno le to, kdaj je sprejemna pošta poštno pošiljko sprejela in odpravila, in ne, kdaj je bila navedena poštna pošiljka izročena dolžniku (naslovniku).
Res je, da neenaka sodna praksa lahko prizadene ljudi. Vendar pa se pritožnik ne more uspešno sklicevati na morebitne nepravilnosti v drugih primerih ter v imenu načela enakosti pred zakonom (14. čl. Ustave Republike Slovenije) tudi zase zahtevati enakost "v nepravnosti".
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog begosumnosti
Obtoženec je tujec, ki na ozemlju Republike Slovenije nima prijavljenega stalnega prebivališča, vabilo na glavno obravnavo pa mu je bilo po razveljavitvi sodb sodišča prve in druge stopnje vročeno na naslov, katerega ni sam sporočil sodišču, ampak ga je ugotovil predsednik senata s poizvedbami. Ker na glavno obravnavo ni prišel in svojega izostanka ni opravičil, z dodatnimi poizvedbami pa je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je verjetno zapustil ozemlje Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zoper njega odredilo pripor iz razlogov po 1. tč. I. odst. 201. čl.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20612
KZ člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZKP člen 36, 36/1, 36, 36/1.
žaljiva obdolžitev - kaznivo dejanje - nepristojnost sodišča - spor o pristojnosti
Ni podana javna žaljiva obdolžitev (2. odst. 171. čl. KZ), če je obdolženec domnevno žaljive trditve izrekel, ko je bil zaslišan kot priča pred parlamentarno preiskovalno komisijo, novinar pa je v poročilu s seje te trditve povzel in jih objavil v radijskih poročilih. Gre za dvoje po času, kraju in načinu različnih ravnanj in odgovornosti, z različnimi pravnimi posledicami.