Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču ter je tretji ... izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 15, 15.
pravni interes za pritožbo - delna ustavitev izvršbe
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi predloga za izvršbo. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžničine pritožbe.
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba kot celota, to ne pomeni, da je kot etažna lastnina ali kot solastninski delež na stavbi vpisano tudi posamezno stanovanje. Če torej posamezno stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, pa se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.
ZTLR člen 15, 15/3, 15, 15/3. ZNP člen 112, 113, 114, 115, 116, 117, 112, 113, 114, 115, 116, 117.
ureditev razmerij med solastniki - skupno premoženje - lastnina - pravni posel
Ker zamenjava dotrajane peči za centralno ogrevanje v objektu z garažo, pralnico in sušilnico, ki je skupno premoženje udeležencev, predstavlja posel v zvezi z rednim upravljanjem (ki je nujen za redno vzdrževanje objekta), je predlog za zamenjavo peči, ki mu naprotni udeleženec sicer nasprotuje, utemeljen.
pritožba - zavrženje prepozne pritožbe - ni pogojev za obravnavanje - prizadete pravice drugih, ki se opirajo na izpodbijani sklep
Z upoštevanjem prepozne pritožbe nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je predlagatelju dodeljen solastni stroj, s tem, a nasprotniku izplača njegovemu deležu sorazmeren znesek, bi bilo poseženo v predlagateljeve pravice, ki se na ta sklep opirajo.
Sodišče ne more določiti čiste vrednosti zapuščine - kmetijskega gospodarstva samo po napovedi prevzemnika kmetije, saj je ta zainteresiran za čim nižjo oceno zaradi plačila manjših zneskov nujnim dedičem.
Podan je pritožbeni razlog iz 4. točke 370.člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje v odločbi o stroških obtoženki odmerilo povprečnino v nasprotju z določbo člena 92/III ZKP.
Skopo trditveno gradivo tožene stranke ni narekovalo obširnejših razlogov od tistih, ki so v izpodbijani sodbi. Le ta vsebuje odločilno ugotovitev, ki utemeljuje toženčevo nezmanjšano odgovornost za škodni dogodek, to je, da tožnik na prisotnost toženčeve žene na kraju dogodka ni reagiral. Kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl.
postopek za vpis v zemljiško knjigo - udeleženec - ugovor zoper sklep
Tretji, ki ni vložil predloga za vpis v zemljiško knjigo, postane udeleženec postopka, če je predlogu za vpis ugodeno. Ugovor lahko vloži le zoper sklep o vpisu, sklep o zavrnitvi predloga za vpis pa lahko izpodbija le predlagatelj.
ZGD člen 32, 449, 449/1, 32, 449, 449/1. ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1. ZPP člen 80, 86, 86/1, 80, 86, 86/1.
umik predloga za izvršbo - pooblaščenec - gospodarska javna služba
Stranka, ki ima pooblaščenca, lahko pravdna oz. dejanja izvršbe opravlja osebno. Za gospodarsko družbo lahko ta dejanja opravlja le zakoniti oz. z aktom o ustanovitvi družbe določeni zastopnik.
Neutemeljeno pa se pritožnik pritožuje tudi zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka v zvezi z višino odmerjene povprečnine. Dejstva, pomembna za določitev povprečnine so bila v izpodbijani sodbi v zadostni meri presojena, v okviru določbe 3. odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku, ki določa kriterije za odmero povprečnine in po katerem znaša povprečnina najmanj 1/3 zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji (zadnja uradna objavljena povprečna mesečna netto plača v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo pa je v času sojenja znašala 107.925,00 SIT, Ur.
list RS št. 78/99) ki je največ desetkratni znesek te plače. Pokaže se, da je sodišče prve stopnje povprečnino obdolžencu odmerilo blizu spodnjega minimuma, ki ga določa zakon.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
Sodišče prve stopnje s tem, ko na podlagi določbe 32. čl. ZKP ni združilo dveh postopkov, ki tečeta pred različnima okrajnima sodiščema zoper istega obdolženca, ni kršilo kazenskega postopka. Do združitve postopka lahko pride le do konca glavne obravnave, ne pa v pritožbenem postopku. Po zakonu je za sodišče združitev zgolj možnost, ne pa obveznost. Če do združitve postopka ne pride, tudi ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, saj na ta način ne more biti prizadeta stvarna pristojnost.
izvedensko mnenje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Samo zato, ker je oškodovančevo telesno poškodbo ugotovil izvedenec sodno medicinske stroke, in ne izvedenec travmatolog, dejansko stanje ne more biti zmotno ugotovljeno.
Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi.
Prav zaradi zakonske zahteve, da je upnik (obvezno) navzoč pri rubežu, sicer sodišče izvršbo ustavi (3. odst. 82. člena ZIZ), je (posebno) obveščanje upnika s strani sodišča o brezuspešnem poskusu rubežu nepotrebno, ker je upniku tako dejstvo že znano. Zato tudi v ZIZ takšno obvestilo ni predvideno.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
Nastalih stroškov s preložitvijo glavne obravnave zaradi tega, ker obtoženec in njegov zagovornik na narok za glavno obravnavo nista pristopila, ni mogoče obravnavati kot zakrivljenih stroškov le takrat, kadar je ugotovljeno, da sta procesna udeleženca storila vse, kar je v njuni moči, da se nastanku nepotrebnih stroškov zaradi preložitve glavne obravnave izogneta.
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.