zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - pritožba
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.
ZPP (1977) člen 358, 358. ZZK člen 63, 89, 63, 89.
postopek za vpis v zemljiško knjigo - nedovoljen ugovor
V zemljiškoknjižnem postopku se šele sklep o vpisu vroči tudi drugim osebam, na katere se vpis nanaša.
Če je predlagatelj umaknil predlog preden je bil vpis opravljen, druge osebe iz 89. člena ZZK niso upravičene do vložitve pravnega sredstva zoper sklep o ustavitvi postopka, saj še niso pridobile položaja udeleženca postopka.
ZOR člen 17, 348, 349, 350, 351, 352, 17, 348, 349, 350, 351, 352.
dolžnost izpolnitve obveznosti - novacija
Gre za novo obveznost, saj sta se pravdni stranki kot pogodbenika izrecno dogovorili, da stare obveznosti iz predpogodbe ne veljajo več, pač pa le nova obveznost, ki ima drugačen predmet in drugačno pravno podlago.
Ob ugotovitvi, da je pred storitvijo kaznivega dejanja obtoženka delala dvajset let v upravi podjetja, v času storitve pa opravljala tudi blagajniške posle v sindikalni organizaciji, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dobro vedela, čemu služijo virmanski čeki, na katerih je ponaredila podpis upravičenke ter s tem izpolnila vse zakonite znake kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic po čl. 169/3 in 1 KZ SFRJ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njenega zagovornika, ki je menil, da ji naklepa ni mogoče dokazati, zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00545
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/2, 611, 154, 154/1, 161, 161/2, 611.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - stiska - skrajna sila - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - pogodba o delu - obveznosti prevzemnika - odgovornost za sodelavce - varstvo lastninske pravice
Toženec je škodno dejanje storil zato, da bi od drugih odvrnil neposredno pretečo nevarnost, to je glede na okoliščine (agresija na Slovenijo) verjeten ali pa vsaj mogoč tankovski napad - kar je predstavljalo razlog za nujno ukrepanje (1. zahtevek), zato tožencu ni mogoče naložiti odgovornosti za nastanek škode in s tem plačilo odškodnine v smislu določbe 2. odst. 161. člena ZOR. Da bi lahko toženec odgovarjal za svojega izpolnitvenega pomočnika v smislu določbe 611. člena ZOR, mora biti prav tako podan obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi obstoj vzročne zveze, sicer mu odgovornosti za škodni dogodek ni mogoče očitati in s tem plačilo odškodnine tudi ne naložiti (2. zahtevek).
V skladu s 1. odstavkom 116. člena ZPP lahko sodišče preloži narok le, če so za to upravičeni razlogi. Navajanje bolezni zakonitega zastopnika tožene stranke brez dokazila ni opravičljiv razlog.
Po določbi 4. odst. 40. člena ZIZ se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil, če taksa ni plačana v roku, ki ga postavi sodišče in ne v primeru, če upnik v tem roku ne predloži dokazila o plačani taksi.
ZGD člen 32, 449, 449/1, 32, 449, 449/1. ZIZ člen 43, 43/1, 43, 43/1. ZPP člen 80, 86, 86/1, 80, 86, 86/1.
umik predloga za izvršbo - pooblaščenec - gospodarska javna služba
Stranka, ki ima pooblaščenca, lahko pravdna oz. dejanja izvršbe opravlja osebno. Za gospodarsko družbo lahko ta dejanja opravlja le zakoniti oz. z aktom o ustanovitvi družbe določeni zastopnik.
Glede na določila 132. člena ZOR o učinkih razdrte pogodbe, v posledici pogodbena stranka izgubi zahtevek na izpolnitev pogodbe, kar sta kumulirana zahtevka primarnega tožbenega zahtevka tožeče stranke. Fiducija je namreč oblika sodobnega zavarovanja, vendar si jo je glede predmeta (delnic), ki ne trpi omejitev, kakršne so značilne za fiducio cum amico ali fiducio cum creditore contracta, mogoče predstavljati le v okviru mandatnega razmerja oziroma odstopa v zavarovanje po 445. členu ZOR. Tega z drugotožencem tožnica ni niti zatrjevala. Skratka, tožeča stranka za "fiduciarno razmerje" z drugotožencem ni podala niti dejanske, niti pravne podlage, sklicevanje na navedbe o (zgolj) fiduciarnem lastništvu drugotoženca na spornih delnicah v preambuli sporne pogodbe, 2. členu sporazuma II. in izjavi o odpovedi prednostni pravici pri nakupu delnic drugotoženke z dne 14.10.1994 (A18) pa za podlago tožbenega zahtevka na izročitev spornih delnic ne zadoščajo.
Z vmesno sodbo se po 330. členu ZPP odloča le o podlagi zahtevka, ne pa tudi glede višine zneska. Zato pritožbenih navedb stranke, ki se nanašajo na višino zahtevka ni mogoče upoštevati, ker bodo te navedbe relevantne šele pri končni sodbi.
Če sodišče v sodbi po kratkih povzetkih izvedenjskih mnenj sodnega medicinca in izvedenca cestno-prometne stroke navede le, da ju v celoti sprejema, pri tem pa ne navede razlogov o izvedenčevi ugotovitvi, da oškodovanec (ki je hodil sredi noči po sredini obdolženčevega neosvetljenega voznega pasu) zaradi visoke vinjenosti ni bil sposoben za udeležbo v cestnem prometu, niti se ne opredeli do ugotovitve cestno-prometnega izvedenca, da bi oškodovanca zadel tudi, če bi vozil s hitrostjo manjšo od omenjene (omejitev 50 km/h), stori s tem bistveno kršitev določil ZKP po členu 371/I tč. 11.
Sodišče bi moralo s pravilno uporabo 1. odst. 17. člena ZST toženi stranki odmeriti takso (za tožbo in sodbo) v višini 35,27% TAKSE, ki bi jo bila sicer dolžna plačati tožeča stranka, ne pa, da je napačno, tisti del, s katerim je tožeča stranka uspela v postopku vzelo kot VREDNOST ZAHTEVKA, t.j osnovo za odmero takse po 18. členu ZST.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke I. odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku z navedbo, da je sodišče prve stopnje to kršitev zagrešilo, ko se po mnenju pritožnika sodba opira na izjavo obdolženca, ki jo je dal policistu, torej organu za notranje zadeve.
Tako naj bi šlo po mnenju pritožnika za opiranje sodbe na nedovoljen dokaz, na katerega se glede na določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku sodna odločba ne more opirati. Pripomniti velja, da je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe na strani 6 le ocenilo obdolženčev zagovor, ki ga je podal zaslišan v kazenskem postopku v navzočnosti zagovornika pred sodnikom torej v fazi, v kateri je bil njegov položaj popolnoma varovan z vsemi procesnimi kavtelami.
Sodišče prve stopnje se ne opira na obvestilo obdolženca, ki ga je dal Organom za notranje zadeve po določbi 148. člena Zakona o kazenskem postopku, ta obdolženčeva izpovedba je bila tudi pravilno s sklepom izločena iz spisa.
Ugotovitvena tožba je dopustna samo, če ima tožnik pravni interes na ugotovitev pravice ali pravnega razmerja, pristnosti ali nepristnosti listine. Sodišče mora uradoma raziskati, ali je ugotovitveni interes podan, ta pa mora obstojati še na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi, kasneje pa je odpadel, sodišče takšno ugotovitveno tožbo prav tako zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
Odločitev sodišča prve stopnje o obtožbi ne more sloneti zgolj na izpovedi, kot prič nezanesljive zasebne tožilke in njenega moža, ob možnosti kontrole njunih izpovedi z drugimi dokazi.