Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Pohištvo in ostala oprema, ki se nahaja v hiši ne predstavlja pritiklin hiši, ki bi pri delitvi solastnine delile usodo nepremičnine, zato se lahko kljub temu, da se hiša deli s prodajo in z razdelitvijo izkupička, za premičnine opravi fizična delitev.
ZTVCP člen 41, 41/2, 41, 41/2. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po oceni izvedenca prometne stroke sicer sprejelo manj verjetno verzijo poteka prometne nezgode, vendar je svojo odločitev prepričljivo obrazložilo ter tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi obdolženčeve kršitve določila 41 ZTVCP in ne zato, ker naj bi oškodovanec nenadoma stopil pred obdolženčev osebni avtomobil. Pritožbo njegovega zagovornika je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je na spornem delu zemljišča kosila travo, rezala grmičevje in vezala butare, je s tem dokazala posest na stvarjo in ima ob nespornih drugih odločilnih dejstvih pravico zahtevati varstvo pred motenjem posesti.
Sodišče je pravilno tožnici odreklo sodno varstvo zaradi motenja posesti saj ni dokazala, da je datum oddaje priporočene pošiljke, ki je vsebovala tožbo, napačen.
Nepravilna vročitev v konkretnem primeru ne more predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, lahko pa pripelje do bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično nezakonite odločbe.
Tožnica od toženca ne more veljavno terjati stroškov uporabe prostorov, ki jih je zasedalo podjetje, last toženca. Terja jih lahko le od podjetja, ki je samostojni pravni subjekt.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - zahtevek - motilno dejanje - posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - materialno pravdno vodstvo
Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
V primeru, da je nad stranko začet stečajni postopek, se pravdni postopek prekine. V času, ko traja prekinitev, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.
Zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca v primeru, ko izplača odškodovancem odškodnino, škoda pa je nastala zaradi zavarovančevega ravnanja, ki pomeni kršitev zavarovalne pogodbe (vinjenost), ni zahtevek na podlagi 939. čl. ZOR, ampak odškodnina na podlagi drugega odst. 7. čl. ZOZP.
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika dovoli izvršbo z novim izvršilnim sredstvom (in na nov predmet izvršbe) je ugovor dolžnika omejen na razloge, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo (in nov predmet).
Če dolžnik v ugovoru navaja, da je svojo terjatev poravnal ter obenem prilaga dokaze, prvo sodišče ugovora ne more šteti kot neutemeljenega, marveč mora ugotavljati resničnost ugovornih navedb.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Ali je neko stvar šteti za nevarno, je potrebno presojati ob upoštevanju okoliščin, v katerih je prišlo do škodnega dogodka (lastnosti in delovanje stvari). Mokra kamnita podlaga, na kateri je, že pred obravnavanim škodnim dogodkom, prišlo do več podobnih nesreč, je glede na lastnosti te stvari šteti za nevarno stvar. Imetniku te stvari pa je dopustno dokazati, da ta stvar sama po sebi ni izključni razlog za nastanek škodnega dogodka in s tem ekskulpirati se svoje odgovornosti (177. člen ZOR).
Upniku sklep s katerim mu sodišče prve stopnje nalaga, da v roku 15 dni dopolni predlog za izvršbo s predložitvijo dokazila o plačani taksi, ni bil vročen, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20607
KZ člen 356, 356/1. ZKP člen 344, 344/1, 351, 351/1, 344, 344/1, 351, 351/1.
ponarejanje listine - sprememba obtožbe
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb Zakona o kazenskem postopku, ko je dovolilo zastopniku obtožbe, da je po zaključni besedi zagovornika obdolženca obtožni predlog ponovno modificiral, saj z obtožnim aktom lahko razpolaga do naznanila predsednika senata, da je glavna obravnava zaključena. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.