izpolnitev - predmet izpolnitve - vsebina obveznosti
Obveznost je potrebno izpolniti, tako kot se glasi, tj. v konkretnem primeru v denarju. Zato pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/2, 108, 108/4, 76, 76/2, 108, 108/4.
nepopolna vloga
Stranka postopka je lahko le pravna ali fizična oseba ali tisti za katerega tako določa poseben predpis. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz oznake dolžnika v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi šlo za pravno ali fizično osebo. Glede na to, da upnik ni ravnal skladno s pravilnim pozivom sodišča in vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 4. odst. 108. člena ZPP in predlog za izvršbo zavrglo.
neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ker je upnik sodne takse plačal v okviru 15 dnevnega roka po prejemu sklepa, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za umik predloga po 4. odst. 40. člena ZIZ.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - pritožba
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZOR člen 17, 348, 349, 350, 351, 352, 17, 348, 349, 350, 351, 352.
dolžnost izpolnitve obveznosti - novacija
Gre za novo obveznost, saj sta se pravdni stranki kot pogodbenika izrecno dogovorili, da stare obveznosti iz predpogodbe ne veljajo več, pač pa le nova obveznost, ki ima drugačen predmet in drugačno pravno podlago.
Če pritožnik v pritožbi ne navede razlogov, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom (gola pritožba), sodišče druge stopnje opravi le preizkus sklepa po uradni dolžnosti.
Šteje se, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je stranka odločbo sodišča dejansko prejela, če je na vročilnici napisan drug datum in ne datum dejanskega prejema odločbe.
V zvezi z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, tožencev, kot zadnjih lastnikov zemljišča, ki naj bi bilo obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe njunega prednika, ne bi mogle zavezovati določbe iz pogodbe o ustanovitvi služnosti, če služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo, če za obstoj služnosti nista vedela in če sta nepremičnino kupila brez bremen. Ni utemeljen (nasprotni) tožbeni zahtevek na prenehanje služnostne pravice, saj stranka nima pravno priznanega dostopa do svoje parcele in zato služnostna pot ni postala nepotrebna.
Skopo trditveno gradivo tožene stranke ni narekovalo obširnejših razlogov od tistih, ki so v izpodbijani sodbi. Le ta vsebuje odločilno ugotovitev, ki utemeljuje toženčevo nezmanjšano odgovornost za škodni dogodek, to je, da tožnik na prisotnost toženčeve žene na kraju dogodka ni reagiral. Kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl.
Nepravilna vročitev v konkretnem primeru ne more predstavljati opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje, lahko pa pripelje do bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično nezakonite odločbe.
Da bi bila tožba popolna, zadostuje, da tožeča stranka v tožbi predlaga dokaze, ni pa nujno, da jih tožbi tudi priloži (kadar gre na primer za listino). ZPP takšne zahteve namreč ne vsebuje, tako pa tudi ni mogoče tolmačiti določbe prvega odstavka 180. člena ZPP. Zato tožbe iz razloga, ker tožeča stranka tožbi po pozivu sodišča ni priložila računa, poleg tega pa je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in opravo poizvedb pri PP, ni mogoče zavreči kot nepopolne.
Ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP, če je tožena stranka na prvem naroku pripoznala tožbeni zahtevek, vendar je dala povod za tožbo. Kljub opominu namreč ni izpolnila obveznosti po kupoprodajni pogodbi o izpolnitvi davčne obveznosti in o notarski overovitvi pogodbe, tako da je bila tožba potrebna.