ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.
vročanje sodnih pisanj - pravna oseba - pravočasnost pravnega sredstva
Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je "pooblaščena za sprejem" (prvi odst. 134. člena ZPP/77). Zato ni pomembno, kdaj je sklep o plačilnem nalogu prejela "odgovorna oseba dolžnika", ali "oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke", saj začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva zakon ne veže na dan vročitve sodnega pisanja nobeni od teh oseb.
Sodišče je vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh presoja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Spremenjena dejanska podlaga ne more vplivati na pravilnost odločitve sodišča I. stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.
ugovor zoper sklep o izvršbi - nedopustnost izvršbe - primernost izvršilnega naslova
V delu, glede katerega ni bila v pravdi ugotovljena nedopustnost izvršbe, so ugovorne in pritožbene trditve neutemeljene in je preostali del sklepa o izvršbi v skladu z izvršilnim naslovom.
ZZZDR člen 51, 51. ZNP člen 9, 10, 118, 9, 10, 118.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Predlagatelj, ki predlaga delitev skupnega premoženja, pa se med nepravdnim postopkom izkaže, da je obseg skupnega premoženja sporen, mora obseg premoženja, ki ga zatrjuje, dokazati v pravdi. Zato na pravdo napoti nepravdno sodišče predlagatelja postopka.
Dolžnik je svojo obveznost delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker njegov ugovor v tej smeri pomeni ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti.
Šteje se, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je stranka odločbo sodišča dejansko prejela, če je na vročilnici napisan drug datum in ne datum dejanskega prejema odločbe.
Zahtevek zavarovalnice zoper zavarovanca v primeru, ko izplača odškodovancem odškodnino, škoda pa je nastala zaradi zavarovančevega ravnanja, ki pomeni kršitev zavarovalne pogodbe (vinjenost), ni zahtevek na podlagi 939. čl. ZOR, ampak odškodnina na podlagi drugega odst. 7. čl. ZOZP.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorno vozilo - prometna nesreča - obojestranska krivda
Ob ugotovitvah, da je kritično situacijo povzročilo neznano motorno vozilo, ki je prehitevalo "v škarje", pokojnik pa je dovoljeno hitrost dvakrat presegel in imel v krvi 1,2 g/kg alkohola, je pravilna odločitev, da znaša njegov prispevek k nastali škodi 80 %.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 454, 454. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - varstvo lastninske pravice
Z začasno odredbo, ki jo predlaga tožeča stranka (dopustitev drenaže in odvodnjevanja hiše in dvorišča) ni mogoče zavarovati terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je predmet pravde.
zatrjevana škoda pa naj bi nastajala na drugi stvari, glede katere tožeča stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka.
Lastninska pravica se na podlagi pravnega posla pridobi na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, zato tožena stranka s tem, da bi kupila drvarnico, še ne bi pridobila lastninske pravice, še manj pa to pomeni, da je prodajalka tudi lastnica, saj je prodajno pogodbo mogoče skleniti glede tuje stvari.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).
ZNP člen 123, 123/2, 123, 123/2. ZIZ člen 17, 236, 17, 236.
delitev solastnine
Pravnomočen sklep, s katerim je v nepravdnem postopku določeno, da se delitev solastne nepremičnine opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička, je izvršilni naslov.
ZRTVS člen 15. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov in o načinih plačevanja RTV naročnine člen 19, 22, 23.
plačilo RTV naročnine - odjava TV sprejemnika
RTV naročnik mora odjaviti TV sprejemnik v skladu z določbami Pravilnika o samem prijavljanju in odjavljanju......K odjavi mora priložiti ustrezno potrdilo pooblaščenega servisa, če je sprejemnik uničen oz. postane trajno neraben.