ZZK člen 77, 77/1, 101, 101/1, 77, 77/1, 101, 101/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija
Izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožnik z dedovanjem ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimiran.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
ukrepi za zagotovitev obtoženčeve navzočnosti - pripor - ponovitvena nevarnost
Dolžina trajanja pripora in sedaj izrečena mu, čeprav nepravnomočna, kazen zapora, pogojujeta verodostojnost trditve obtoženca, da je spoznal svojo napako in da bo v prihodnje zaživel pošteno, kar pomeni, da ne obstoji več nevarnost za premoženje in s tem življenje potencialnih oškodovancev.
Na podlagi 2. odst. 145. člena SZ je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija upravičena zahtevati povračilo sorazmernega dela stroškov upravljanja stanovanjske hiše, za čas do sklenitve pogodbe iz 11. člena SZ.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
ZPP (1977) člen 20, 20. ZIZ člen 34, 34/3, 35, 34, 34/3, 35.
naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - ugovor krajevne pristojnosti
Ne drži dolžnikova trditev, da bi moral upnik že v predlogu za izvršbo predlagati več izvršilnih sredstev. Dovoljena je naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev. Krajevno pristojnost bi moral dolžnik ugovarjati v okviru roka za ugovor zoper sklep o izvršbi.
Vrnitve premoženja, ki je bilo zaplenjeno v okviru kriminalnega početja, ni mogoče zahtevati na podlagi 5. čl. ZDen, saj ne gre za pravni posel, sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali zvijače.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-14, 285, 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - zahtevek - motilno dejanje - posest - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - materialno pravdno vodstvo
Ker tožeča stranka ni opredelila motitvenega dejanja, sodišče pa v obrazložitvi obrazlaga obseg posesti, sklepa ni mogoče preizkusiti. Zato bo v nadaljevanju postopka treba pozvati tožečo stranko, da opredeli motitvena dejanja, saj je od tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje dolžniku z izpodbijanim sklepom ponovno naložilo v plačilo glavnico, zmanjšano za že plačane zneske, zamudne obresti in stroške postopka. Taka odločitev pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77.
Podan je pritožbeni razlog iz 4. točke 370.člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje v odločbi o stroških obtoženki odmerilo povprečnino v nasprotju z določbo člena 92/III ZKP.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00545
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/2, 611, 154, 154/1, 161, 161/2, 611.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - stiska - skrajna sila - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - pogodba o delu - obveznosti prevzemnika - odgovornost za sodelavce - varstvo lastninske pravice
Toženec je škodno dejanje storil zato, da bi od drugih odvrnil neposredno pretečo nevarnost, to je glede na okoliščine (agresija na Slovenijo) verjeten ali pa vsaj mogoč tankovski napad - kar je predstavljalo razlog za nujno ukrepanje (1. zahtevek), zato tožencu ni mogoče naložiti odgovornosti za nastanek škode in s tem plačilo odškodnine v smislu določbe 2. odst. 161. člena ZOR. Da bi lahko toženec odgovarjal za svojega izpolnitvenega pomočnika v smislu določbe 611. člena ZOR, mora biti prav tako podan obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi obstoj vzročne zveze, sicer mu odgovornosti za škodni dogodek ni mogoče očitati in s tem plačilo odškodnine tudi ne naložiti (2. zahtevek).
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Dolžnik, ki zatrjuje, da spornih nepremičnin ne namerava prodati, z izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin ne bo utrpel nikakršnih posledic.
Ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP, če je tožena stranka na prvem naroku pripoznala tožbeni zahtevek, vendar je dala povod za tožbo. Kljub opominu namreč ni izpolnila obveznosti po kupoprodajni pogodbi o izpolnitvi davčne obveznosti in o notarski overovitvi pogodbe, tako da je bila tožba potrebna.