Hči zapustnice, ki je s svojimi sredstvi in z delom prispevala k oskrbi in preživljanju matere, je le izpolnjevala svojo zakonsko dolžnost preživljanja svojega roditelja in zato ni upravičena do izločitve dela premoženja iz zapuščine.
Ni podlage za uporabo 157. čl. ZPP, če je tožena stranka na prvem naroku pripoznala tožbeni zahtevek, vendar je dala povod za tožbo. Kljub opominu namreč ni izpolnila obveznosti po kupoprodajni pogodbi o izpolnitvi davčne obveznosti in o notarski overovitvi pogodbe, tako da je bila tožba potrebna.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.
Sodišče je pravilno tožnici odreklo sodno varstvo zaradi motenja posesti saj ni dokazala, da je datum oddaje priporočene pošiljke, ki je vsebovala tožbo, napačen.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.
neplačana taksa - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse
Ker je upnik sodne takse plačal v okviru 15 dnevnega roka po prejemu sklepa, ni mogoče šteti, da so izpolnjeni pogoji za umik predloga po 4. odst. 40. člena ZIZ.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Ali je neko stvar šteti za nevarno, je potrebno presojati ob upoštevanju okoliščin, v katerih je prišlo do škodnega dogodka (lastnosti in delovanje stvari). Mokra kamnita podlaga, na kateri je, že pred obravnavanim škodnim dogodkom, prišlo do več podobnih nesreč, je glede na lastnosti te stvari šteti za nevarno stvar. Imetniku te stvari pa je dopustno dokazati, da ta stvar sama po sebi ni izključni razlog za nastanek škodnega dogodka in s tem ekskulpirati se svoje odgovornosti (177. člen ZOR).
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Pohištvo in ostala oprema, ki se nahaja v hiši ne predstavlja pritiklin hiši, ki bi pri delitvi solastnine delile usodo nepremičnine, zato se lahko kljub temu, da se hiša deli s prodajo in z razdelitvijo izkupička, za premičnine opravi fizična delitev.
ZTVCP člen 41, 41/2, 41, 41/2. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po oceni izvedenca prometne stroke sicer sprejelo manj verjetno verzijo poteka prometne nezgode, vendar je svojo odločitev prepričljivo obrazložilo ter tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi obdolženčeve kršitve določila 41 ZTVCP in ne zato, ker naj bi oškodovanec nenadoma stopil pred obdolženčev osebni avtomobil. Pritožbo njegovega zagovornika je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je na spornem delu zemljišča kosila travo, rezala grmičevje in vezala butare, je s tem dokazala posest na stvarjo in ima ob nespornih drugih odločilnih dejstvih pravico zahtevati varstvo pred motenjem posesti.
Skopo trditveno gradivo tožene stranke ni narekovalo obširnejših razlogov od tistih, ki so v izpodbijani sodbi. Le ta vsebuje odločilno ugotovitev, ki utemeljuje toženčevo nezmanjšano odgovornost za škodni dogodek, to je, da tožnik na prisotnost toženčeve žene na kraju dogodka ni reagiral. Kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/2, 108, 108/4, 76, 76/2, 108, 108/4.
nepopolna vloga
Stranka postopka je lahko le pravna ali fizična oseba ali tisti za katerega tako določa poseben predpis. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz oznake dolžnika v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi šlo za pravno ali fizično osebo. Glede na to, da upnik ni ravnal skladno s pravilnim pozivom sodišča in vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 4. odst. 108. člena ZPP in predlog za izvršbo zavrglo.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-7, 354, 354/2, 354/2-7. ZPP člen 202, 202/1, 202, 202/1.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranska intervencija - obravnava
Ker izpodbijana sodba ne učinkuje le med pravdnima strankama, pač pa učinek sodbe prizadane tudi pritožnika, ki v tem postopku ni imel možnosti sodelovati, saj ni bil udeležen v postopku niti kot pravdna stranka, niti kot stranski intervenient, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).