izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
ZRTVS člen 15. Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov, o evidenci naročnikov in o načinih plačevanja RTV naročnine člen 19, 22, 23.
plačilo RTV naročnine - odjava TV sprejemnika
RTV naročnik mora odjaviti TV sprejemnik v skladu z določbami Pravilnika o samem prijavljanju in odjavljanju......K odjavi mora priložiti ustrezno potrdilo pooblaščenega servisa, če je sprejemnik uničen oz. postane trajno neraben.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
Stvarnopravna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožeča stranka mora v tožbi ponuditi dokaze o (pasivni) stvarnopravni legitimaciji toženca.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - pritožba
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba kot celota, to ne pomeni, da je kot etažna lastnina ali kot solastninski delež na stavbi vpisano tudi posamezno stanovanje. Če torej posamezno stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, pa se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - pritožbeni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predpostavke - verjetnost obstoja terjatve
V kolikor je dejansko stanje glede ene izmed zakonsko določenih navedenih predpostavk nepopolno ugotovljeno, je potrebno le-to najprej razčistiti, šele nato pa lahko sodišče v primeru neizkazane verjetnosti le-te, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, na da bi se poprej ukvarjalo z verjetnostjo obstoja terjatve.
Darovalec ne more zahtevati vrnitve darila na podlagi člena 210/4 ZOR, če ne zahteva razveljavitve darilne pogodbe. Podlaga za izročitev darila je darilna pogodba in če je ta veljavna, podlaga za izročitev darila ni odpadla.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
ZIZ člen 271, 271/1, 273, 273/1, 271, 271/1, 273, 273/1.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba
Glede na namen začasnih odredb sodišče lahko izda samo take vrste začasnih odredb, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja. Ta pa ne more biti v tem, da se s začasno odredbo delno izpolni postavljeni zahtevek.