izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - neutemeljen ugovor
Glede na pritožbeno trditev, da je bila prisilna poravnava potrjena 03.02.1998, terjatev iz naslova pravdnih stroškov pa je nastala kasneje in sicer s sklepom z dne 30.11.1998, se učinki potrjene prisilne poravnave na izterjevano terjatev ne raztezajo.
KZ člen 50, 50/2, 212, 212/1, 50, 50/2, 212, 212/1.
preizkusna doba - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je ob izreku pogojne obsodbe obtožencu za storitev kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/1 tč. 1 KZ precenilo kot olajševalni okoliščini dejstvi, da si obtoženec z vlomom v osebni avto oškodovanke ni pridobil velike premoženjske koristi in da je ponovno vključen v program zdravljenja zaradi zasvojenosti z mamili, saj je oškodovanki iz denarnice pobral ves denar, ki ga je našel, obravnavano kaznivo dejanje pa je storil po neuspešnem prvem zdravljenju zaradi zasvojenosti. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi državnega tožilca ter obtožencu v okviru izrečene pogojne obsodbe in določene kazni pet mesecev zapora podaljšalo preizkusno dobo z dveh na tri leta.
Kavza je neposreden razlog, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo. Vpliv kavze na vsebino pogodbe, s tem pa na njeno veljavnost, pa je odvisen od konkretnih okoliščin posameznega primera.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - motorno vozilo - prometna nesreča - obojestranska krivda
Ob ugotovitvah, da je kritično situacijo povzročilo neznano motorno vozilo, ki je prehitevalo "v škarje", pokojnik pa je dovoljeno hitrost dvakrat presegel in imel v krvi 1,2 g/kg alkohola, je pravilna odločitev, da znaša njegov prispevek k nastali škodi 80 %.
ZTLR člen 37, 37. ZOR člen 454, 454. ZIP člen 267, 267.
začasna odredba - varstvo lastninske pravice
Z začasno odredbo, ki jo predlaga tožeča stranka (dopustitev drenaže in odvodnjevanja hiše in dvorišča) ni mogoče zavarovati terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je predmet pravde.
zatrjevana škoda pa naj bi nastajala na drugi stvari, glede katere tožeča stranka ne uveljavlja nobenega zahtevka.
Lastninska pravica se na podlagi pravnega posla pridobi na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, zato tožena stranka s tem, da bi kupila drvarnico, še ne bi pridobila lastninske pravice, še manj pa to pomeni, da je prodajalka tudi lastnica, saj je prodajno pogodbo mogoče skleniti glede tuje stvari.
Sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi, je vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Gre za atrakcijo pristojnosti, ko sodišče, pred katerim teče tožba, pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/2.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - oprostitev odgovornosti
Ali je neko stvar šteti za nevarno, je potrebno presojati ob upoštevanju okoliščin, v katerih je prišlo do škodnega dogodka (lastnosti in delovanje stvari). Mokra kamnita podlaga, na kateri je, že pred obravnavanim škodnim dogodkom, prišlo do več podobnih nesreč, je glede na lastnosti te stvari šteti za nevarno stvar. Imetniku te stvari pa je dopustno dokazati, da ta stvar sama po sebi ni izključni razlog za nastanek škodnega dogodka in s tem ekskulpirati se svoje odgovornosti (177. člen ZOR).
pogodba o delu - izpolnitev obveznosti - razveza pogodbe
Ker je tožnik izkazal, da je izpolnil svoje obveznosti po pogodbi o delu, tožena stranka pa nasprotnega ni uspela dokazati, tožena stranka pa je pogodbo razdrla, gre za prenehanje pogodbe po volji naročnika.
ZPP člen 110, 110/2, 331, 331/1, 110, 110/2, 331, 331/1.
sodni rok
Zavrnilni sklep o predlogu za podaljšanje sodno določenega roka mora biti obrazložen, sicer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2 odst. 339. čl. v zvezi s 1. odst. 331. čl. ZPP
Dolžnik je svojo obveznost delno izpolnil s plačilom zneska 7.795,00 SIT pred vložitvijo predloga za izvršbo. Ker njegov ugovor v tej smeri pomeni ugovor prenehanja terjatve zaradi izpolnitve obveznosti po določbi 8. tč. 2. odst. 55. čl. ZIZ, sodišče prve stopnje pa je tudi v tem delu ugovor štelo kot neutemeljen, čeprav ni razvidno, ali je upnik v predlogu za izvršbo že upošteval navedeno plačilo, je potrebno sklep o neutemeljenosti ugovora v tem delu razveljaviti.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
Zakonec, ki svoje solastninske pravice na skupnem v zakonski zvezi pridobljenimi nepremičninami ni vknjižil v zemljiški knjigi, ne more uspeti v pravdi za nedopustnost izvršbe na njegov delež zoper tistega, ki je upoštevajoč načelo zaupanja v zemljiško knjigo vknjižil zastavno pravico na celotni nepremičnini.
vročanje sodnih pisanj - pravna oseba - pravočasnost pravnega sredstva
Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je "pooblaščena za sprejem" (prvi odst. 134. člena ZPP/77). Zato ni pomembno, kdaj je sklep o plačilnem nalogu prejela "odgovorna oseba dolžnika", ali "oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke", saj začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva zakon ne veže na dan vročitve sodnega pisanja nobeni od teh oseb.
Če pritožnik v pritožbi ne navede razlogov, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom (gola pritožba), sodišče druge stopnje opravi le preizkus sklepa po uradni dolžnosti.