ZZZDR člen 51, 51. ZNP člen 9, 10, 118, 9, 10, 118.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Predlagatelj, ki predlaga delitev skupnega premoženja, pa se med nepravdnim postopkom izkaže, da je obseg skupnega premoženja sporen, mora obseg premoženja, ki ga zatrjuje, dokazati v pravdi. Zato na pravdo napoti nepravdno sodišče predlagatelja postopka.
Da bi bila tožba popolna, zadostuje, da tožeča stranka v tožbi predlaga dokaze, ni pa nujno, da jih tožbi tudi priloži (kadar gre na primer za listino). ZPP takšne zahteve namreč ne vsebuje, tako pa tudi ni mogoče tolmačiti določbe prvega odstavka 180. člena ZPP. Zato tožbe iz razloga, ker tožeča stranka tožbi po pozivu sodišča ni priložila računa, poleg tega pa je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in opravo poizvedb pri PP, ni mogoče zavreči kot nepopolne.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20607
KZ člen 356, 356/1. ZKP člen 344, 344/1, 351, 351/1, 344, 344/1, 351, 351/1.
ponarejanje listine - sprememba obtožbe
Sodišče prve stopnje ni kršilo določb Zakona o kazenskem postopku, ko je dovolilo zastopniku obtožbe, da je po zaključni besedi zagovornika obdolženca obtožni predlog ponovno modificiral, saj z obtožnim aktom lahko razpolaga do naznanila predsednika senata, da je glavna obravnava zaključena. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi, je vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Gre za atrakcijo pristojnosti, ko sodišče, pred katerim teče tožba, pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
Upniku sklep s katerim mu sodišče prve stopnje nalaga, da v roku 15 dni dopolni predlog za izvršbo s predložitvijo dokazila o plačani taksi, ni bil vročen, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen.
ZTLR člen 43, 43. ZPP (1977) člen 113, 113/3, 113, 113/3.
brzojavna pritožba - izpraznitev stanovanja - varstvo lastninske pravice
Brzojavna vložena pritožba lahko vsebuje vse kar je potrebno in čeprav je podpis na njej telegrafske oblike, je treba šteti, da je pritožba podpisana. Solastnik stanovanja ima pravico tožbe za izpraznitev zoper uporabnika stanovanja in ta se ne more uspešno sklicevati na to, da kot solastnik nima aktivne legitimacije.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).
KZ člen 41, 133, 133/1, 133/2, 41, 133, 133/1, 133/2.
lahka telesna poškodba - poškodba - odmera kazni
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi oškodovanca, podprte z zdravniškim spričevalom in mnenjem izvedenca o mehanizmu nastanka telesnih poškodb, zanesljivo ugotovilo, da jih je povzročil obdolženec z brcami z nogo v na tleh ležečega oškodovanca, saj poškodbe pri padcu niso mogle nastati, oškodovanec pa je bil udeležen le v prepiru z obdolžencem. Zato takšnih ugotovitev ne morejo omajati pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika, da so natakarica in dva gosta v lokalu slišali in videli le prepir in padec oškodovanca po tleh. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožeča stranka se je zaradi motilnega dejanja tožene stranke poslužila samopomoči (po 76. členu Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih - ZTLR), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen neutemeljeni tožbeni zahtevek v delu, kjer je zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ki ga je vzpostavila že sama. Pač pa dovoljena samopomoč v zvezi z motilnim dejanjem ne posega v pravico do sodnega varstva posesti v tistem delu tožbenega zahtevka, kjer je tožeča stranka zahtevala prepoved bodočih motilnih dejanj (79. člen ZTLR). V tem delu je namreč stranka želela doseči preprečitev morebitnih ponovnih motitvenih dejanj s strani tožene stranke. Sklep sodišča prve s takšno vsebino bi tožeči stranki predstavljal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko v primeru ponovnega motenja predlagala izvršbo.
V zvezi z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, tožencev, kot zadnjih lastnikov zemljišča, ki naj bi bilo obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe njunega prednika, ne bi mogle zavezovati določbe iz pogodbe o ustanovitvi služnosti, če služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo, če za obstoj služnosti nista vedela in če sta nepremičnino kupila brez bremen. Ni utemeljen (nasprotni) tožbeni zahtevek na prenehanje služnostne pravice, saj stranka nima pravno priznanega dostopa do svoje parcele in zato služnostna pot ni postala nepotrebna.
izpolnitev - predmet izpolnitve - vsebina obveznosti
Obveznost je potrebno izpolniti, tako kot se glasi, tj. v konkretnem primeru v denarju. Zato pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču ter je tretji ... izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
ZPP (1977) člen 358, 358/1, 358/3, 358, 358/1, 358/3. ZIZ člen 15, 15.
pravni interes za pritožbo - delna ustavitev izvršbe
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o delni ustavitvi predloga za izvršbo. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju dolžničine pritožbe.
Ob ugotovitvi, da je pred storitvijo kaznivega dejanja obtoženka delala dvajset let v upravi podjetja, v času storitve pa opravljala tudi blagajniške posle v sindikalni organizaciji, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dobro vedela, čemu služijo virmanski čeki, na katerih je ponaredila podpis upravičenke ter s tem izpolnila vse zakonite znake kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic po čl. 169/3 in 1 KZ SFRJ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njenega zagovornika, ki je menil, da ji naklepa ni mogoče dokazati, zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 76, 76/2, 108, 108/4, 76, 76/2, 108, 108/4.
nepopolna vloga
Stranka postopka je lahko le pravna ali fizična oseba ali tisti za katerega tako določa poseben predpis. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da iz oznake dolžnika v predlogu za izvršbo ni razvidno, da bi šlo za pravno ali fizično osebo. Glede na to, da upnik ni ravnal skladno s pravilnim pozivom sodišča in vloge ni popravil, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe 4. odst. 108. člena ZPP in predlog za izvršbo zavrglo.