vročanje sodnih pisanj - pravna oseba - pravočasnost pravnega sredstva
Pravni osebi se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je "pooblaščena za sprejem" (prvi odst. 134. člena ZPP/77). Zato ni pomembno, kdaj je sklep o plačilnem nalogu prejela "odgovorna oseba dolžnika", ali "oseba, pooblaščena za zastopanje tožene stranke", saj začetek teka roka za vložitev pravnega sredstva zakon ne veže na dan vročitve sodnega pisanja nobeni od teh oseb.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbeni razlog - pritožba
Pavšalne pritožbene navedbe, za katere stranka tudi ne ponudi nobenih dokazov, ne morejo imeti za posledico tega, da bi bil podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na podlagi 2. odst. 145. člena SZ je tožeča stranka kot pooblaščena organizacija upravičena zahtevati povračilo sorazmernega dela stroškov upravljanja stanovanjske hiše, za čas do sklenitve pogodbe iz 11. člena SZ.
stranka izvršilnega postopka - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršilni naslov - sklep o izvršbi
Sklep o izvršbi ni izvršilni naslov. Izvršbo na podlagi izvršilnega naslova je mogoče dovoliti le proti dolžniku, ki je kot dolžnik naveden v izvršilnem naslovu.
ZZZDR člen 133, 133. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1.
verzija - preživnina za otroka - solidarna odgovornost - sprememba tožbe
Obveznost staršev preživljati svoje otroke je solidarna, tako je solidarna tudi obveznost staršev, da povrnejo potrebne izdatke tistemu, ki je dejansko skrbel za otroke.
Vrnitve premoženja, ki je bilo zaplenjeno v okviru kriminalnega početja, ni mogoče zahtevati na podlagi 5. čl. ZDen, saj ne gre za pravni posel, sklenjen pod vplivom sile, grožnje ali zvijače.
ZPP (1977) člen 20, 20. ZIZ člen 34, 34/3, 35, 34, 34/3, 35.
naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - ugovor krajevne pristojnosti
Ne drži dolžnikova trditev, da bi moral upnik že v predlogu za izvršbo predlagati več izvršilnih sredstev. Dovoljena je naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev. Krajevno pristojnost bi moral dolžnik ugovarjati v okviru roka za ugovor zoper sklep o izvršbi.
Ker je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo več in drugo kot je zahteval in tožena stranka to uveljavlja v pritožbi,je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Ker gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine iz leta 1997, dolžnik pa je sklepu ugovarjal, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je sklep o izvršbi v dovolilnem delu razveljavilo in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču.
Zakonec, ki svoje solastninske pravice na skupnem v zakonski zvezi pridobljenimi nepremičninami ni vknjižil v zemljiški knjigi, ne more uspeti v pravdi za nedopustnost izvršbe na njegov delež zoper tistega, ki je upoštevajoč načelo zaupanja v zemljiško knjigo vknjižil zastavno pravico na celotni nepremičnini.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ugovora po 56. čl. ZIZ je neutemeljen, saj je takšen ugovor mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka.
ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.
izvršilni naslov - izvršljivost odločbe - primernost izvršilnega naslova za izvršbo
Da je v izvršilnem predlogu upnika napačno navedeno (očitno zgolj pomotoma) sodišče, ki je izdalo sodbo v pomenu izvršilnega naslova za ta postopek, ne pomeni ovire za izdajo sklepa o izvršbi. Pomembno je, da je bila izvršba dovoljena na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki je izvršilni naslov (17. člen ter prvi odstavek 19. člena ZIZ) in da je izvršilni naslov primeren za izvršbo, saj vsebuje vse nujne sestavine, ki so naštete kot potrebni pogoji za primernost izvršilnega naslova v določbi 21. člena ZIZ.
Šteje se, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je stranka odločbo sodišča dejansko prejela, če je na vročilnici napisan drug datum in ne datum dejanskega prejema odločbe.