ZPP (1977) člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZGD člen 6, 6/1, 6, 6/1.
spregled pravne osebnosti - zloraba - vezanost na kazensko sodbo
Sodišče je dejstva, ugotovljena v kazenskem postopku, pravilno sprejelo kot del dejanske podlage sodbe, ki utemeljuje zaključek o zlorabi pravne osebe za oškodovanje upnikov. Ugotavljanje kazenske odgovornosti tožene stranke kot predhodnega vprašanja v pravdi v konkretnem primeru ni dopustno. To bi bilo v nasprotju z načelom iz 10. čl. ZKP, ki učinkuje tudi izven kazenskega postopka, da ne sme biti nihče preganjan in kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil obsojen s pravnomočno sodbo.
Šteje se, da je vročitev opravljena tistega dne, ko je stranka odločbo sodišča dejansko prejela, če je na vročilnici napisan drug datum in ne datum dejanskega prejema odločbe.
Upniku sklep s katerim mu sodišče prve stopnje nalaga, da v roku 15 dni dopolni predlog za izvršbo s predložitvijo dokazila o plačani taksi, ni bil vročen, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo šteti, da je predlog za izvršbo umaknjen.
izpolnitev - predmet izpolnitve - vsebina obveznosti
Obveznost je potrebno izpolniti, tako kot se glasi, tj. v konkretnem primeru v denarju. Zato pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
ZZZDR člen 51, 51. ZNP člen 9, 10, 118, 9, 10, 118.
prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Predlagatelj, ki predlaga delitev skupnega premoženja, pa se med nepravdnim postopkom izkaže, da je obseg skupnega premoženja sporen, mora obseg premoženja, ki ga zatrjuje, dokazati v pravdi. Zato na pravdo napoti nepravdno sodišče predlagatelja postopka.
Stvarnopravna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka. Tožeča stranka mora v tožbi ponuditi dokaze o (pasivni) stvarnopravni legitimaciji toženca.
Da bi bila tožba popolna, zadostuje, da tožeča stranka v tožbi predlaga dokaze, ni pa nujno, da jih tožbi tudi priloži (kadar gre na primer za listino). ZPP takšne zahteve namreč ne vsebuje, tako pa tudi ni mogoče tolmačiti določbe prvega odstavka 180. člena ZPP. Zato tožbe iz razloga, ker tožeča stranka tožbi po pozivu sodišča ni priložila računa, poleg tega pa je v tožbi predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem strank in opravo poizvedb pri PP, ni mogoče zavreči kot nepopolne.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tožnik kot razvezani zakonec ne more zahtevati od bivšega zakonca izpraznitve nepremičnine, za katero je ugotovljeno, da je bila pridobljena z delom v teku trajanja zakonske zveze, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan na tej nepremičnini tožnik kot izključni lastnik.
Čeprav bi bile okoliščine, ki jih navaja pritožnica, resnične, jih ni moč upoštevati. Izvirajo namreč iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke, kar na pravico do povračila stroškov nasprotne stranke ne more imeti vpliva. Stroške tožene stranke, ki jih je imela v zvezi z vloženim pravnim sredstvom, pa bi pritožnica lahko preprečila, če bi predlog za izvršbo glede plačane glavnice umaknila takoj po prejemu plačila.
ZOR člen 122, 488, 488/2, 488/3, 122, 488, 488/2, 488/3.
odškodninska odgovornost - pravice kupca
Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega sodišča, da kršitve pogodbene obveznosti ni, ker ni bilo obveznosti tožene stranke po pogodbi oziroma je ta odpadla zaradi določila 122. člena ZOR. Po 488. členu ZOR ima namreč kupec poleg možnosti uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 1. odst. tega člena, možnost uveljavljati tudi odškodninskega (primerjaj 2. in 3. odst. 488. člena ZOR).
Opravilna številka in navedba: "ugovarjam sklepu, ki sem ga prejel 14.6.1999", dovolj določno opredeljujeta, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 26.5.1999.
Ker je postopek izbrisa dolžnika po določbi 1. odst. 37. člena ZFPPod enostavnejši in hitrejši od stečajnega postopka, oba pa vodita do enake pravne posledice, t.j. do izbrisa dolžnika iz sodnega registra, ni videti dolžnikovega pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka.
Tožeča stranka, ko opredeli svojo škodo v višini plačane kupnine, očitno prezre, da je v zameno za plačano kupnino prejela nasprotno izpolnitev, tj. sporno terjatev. Zato ni moč slediti tožbenim trditvam, da je bilo premoženje tožeče stranke ob zaključku glavne obravnave res zmanjšano za plačano kupnino (prim. 155. čl. ZOR in 1. odst. 266. čl. ZOR).
Sodišče je glede višine dolga in obračuna obresti svojo odločitev oprlo na listine, to je izpiske iz poslovnih knjig, ki jih je predložila tožeča stranka. Ker tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov oz. ni ponudila drugačnga obračuna obresti, je odločitev sodišča obrazložena s tem, da se sklicuje na navedene listine.
Sodišče prve stopnje dolžniku z izpodbijanim sklepom ponovno naložilo v plačilo glavnico, zmanjšano za že plačane zneske, zamudne obresti in stroške postopka. Taka odločitev pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77.