Sodišče je pravilno tožnici odreklo sodno varstvo zaradi motenja posesti saj ni dokazala, da je datum oddaje priporočene pošiljke, ki je vsebovala tožbo, napačen.
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Pohištvo in ostala oprema, ki se nahaja v hiši ne predstavlja pritiklin hiši, ki bi pri delitvi solastnine delile usodo nepremičnine, zato se lahko kljub temu, da se hiša deli s prodajo in z razdelitvijo izkupička, za premičnine opravi fizična delitev.
ZTVCP člen 41, 41/2, 41, 41/2. KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je po oceni izvedenca prometne stroke sicer sprejelo manj verjetno verzijo poteka prometne nezgode, vendar je svojo odločitev prepričljivo obrazložilo ter tako tudi pritožbeno sodišče ne dvomi, da je do prometne nesreče prišlo izključno zaradi obdolženčeve kršitve določila 41 ZTVCP in ne zato, ker naj bi oškodovanec nenadoma stopil pred obdolženčev osebni avtomobil. Pritožbo njegovega zagovornika je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je tožeča stranka dokazala, da je na spornem delu zemljišča kosila travo, rezala grmičevje in vezala butare, je s tem dokazala posest na stvarjo in ima ob nespornih drugih odločilnih dejstvih pravico zahtevati varstvo pred motenjem posesti.
Zakonec, ki svoje solastninske pravice na skupnem v zakonski zvezi pridobljenimi nepremičninami ni vknjižil v zemljiški knjigi, ne more uspeti v pravdi za nedopustnost izvršbe na njegov delež zoper tistega, ki je upoštevajoč načelo zaupanja v zemljiško knjigo vknjižil zastavno pravico na celotni nepremičnini.
Sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi, je vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Gre za atrakcijo pristojnosti, ko sodišče, pred katerim teče tožba, pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
ZPP člen 110, 110/2, 331, 331/1, 110, 110/2, 331, 331/1.
sodni rok
Zavrnilni sklep o predlogu za podaljšanje sodno določenega roka mora biti obrazložen, sicer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 2 odst. 339. čl. v zvezi s 1. odst. 331. čl. ZPP
KZ člen 50, 50/2, 212, 212/1, 50, 50/2, 212, 212/1.
preizkusna doba - velika tatvina
Sodišče prve stopnje je ob izreku pogojne obsodbe obtožencu za storitev kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/1 tč. 1 KZ precenilo kot olajševalni okoliščini dejstvi, da si obtoženec z vlomom v osebni avto oškodovanke ni pridobil velike premoženjske koristi in da je ponovno vključen v program zdravljenja zaradi zasvojenosti z mamili, saj je oškodovanki iz denarnice pobral ves denar, ki ga je našel, obravnavano kaznivo dejanje pa je storil po neuspešnem prvem zdravljenju zaradi zasvojenosti. Zato je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi državnega tožilca ter obtožencu v okviru izrečene pogojne obsodbe in določene kazni pet mesecev zapora podaljšalo preizkusno dobo z dveh na tri leta.
ZOR člen 17, 348, 349, 350, 351, 352, 17, 348, 349, 350, 351, 352.
dolžnost izpolnitve obveznosti - novacija
Gre za novo obveznost, saj sta se pravdni stranki kot pogodbenika izrecno dogovorili, da stare obveznosti iz predpogodbe ne veljajo več, pač pa le nova obveznost, ki ima drugačen predmet in drugačno pravno podlago.
Če pritožnik v pritožbi ne navede razlogov, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom (gola pritožba), sodišče druge stopnje opravi le preizkus sklepa po uradni dolžnosti.
V zvezi z zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis služnostne pravice, tožencev, kot zadnjih lastnikov zemljišča, ki naj bi bilo obremenjeno s služnostjo na podlagi pogodbe njunega prednika, ne bi mogle zavezovati določbe iz pogodbe o ustanovitvi služnosti, če služnost ni bila vpisana v zemljiško knjigo, če za obstoj služnosti nista vedela in če sta nepremičnino kupila brez bremen. Ni utemeljen (nasprotni) tožbeni zahtevek na prenehanje služnostne pravice, saj stranka nima pravno priznanega dostopa do svoje parcele in zato služnostna pot ni postala nepotrebna.
Glede na to, da bi zatrjevano dejstvo plačane kupnine lahko imelo za posledico zavrnitev zahtevka, če bi se izkazalo za resnično in da je dolžnikove navedbe v zvezi z dokazi moč razumeti kot predlog za izvedbo dokaza z listinami, ki se nahajajo pri tretji osebi, je ugovor obrazložen.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Tožnik kot razvezani zakonec ne more zahtevati od bivšega zakonca izpraznitve nepremičnine, za katero je ugotovljeno, da je bila pridobljena z delom v teku trajanja zakonske zveze, čeprav je v zemljiški knjigi vpisan na tej nepremičnini tožnik kot izključni lastnik.
Čeprav bi bile okoliščine, ki jih navaja pritožnica, resnične, jih ni moč upoštevati. Izvirajo namreč iz notranje organizacije in poslovanja tožeče stranke, kar na pravico do povračila stroškov nasprotne stranke ne more imeti vpliva. Stroške tožene stranke, ki jih je imela v zvezi z vloženim pravnim sredstvom, pa bi pritožnica lahko preprečila, če bi predlog za izvršbo glede plačane glavnice umaknila takoj po prejemu plačila.
ZOR člen 122, 488, 488/2, 488/3, 122, 488, 488/2, 488/3.
odškodninska odgovornost - pravice kupca
Nesprejemljiv je zaključek prvostopnega sodišča, da kršitve pogodbene obveznosti ni, ker ni bilo obveznosti tožene stranke po pogodbi oziroma je ta odpadla zaradi določila 122. člena ZOR. Po 488. členu ZOR ima namreč kupec poleg možnosti uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov iz 1. odst. tega člena, možnost uveljavljati tudi odškodninskega (primerjaj 2. in 3. odst. 488. člena ZOR).
Opravilna številka in navedba: "ugovarjam sklepu, ki sem ga prejel 14.6.1999", dovolj določno opredeljujeta, da gre za pritožbo zoper sklep z dne 26.5.1999.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - realizacija pogodbe
Če je pogodba veljavna zato, ker je ob siceršnjem pomanjkanju pisne forme v celoti realizirana (73. člen ZOR), lahko stranka, ki je s to pogodbo nepremičnino pridobila v last, zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine.
Če sodba sodišča prve stopnje sploh nima razlogov o obrestnem delu zahtevka, je ni mogoče preizkusiti in je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.