ZTLR ne določa le načine ustanovitve in pridobitve služnosti, temveč določa tudi, kako se lahko obremenjena stvar služnosti razbremeni. Mimo teh določb lahko preneha služnost le v primeru sporazuma prizadetih. Če stranki s pogodbo ustanovita služnost, pa je ne vpišeta v zemljiško knjigo ter zato ne pride do pridobitve stvarne pravice z učinkom "erga omnes", dogovor pogodbeni stranki kljub temu zavezuje. Tedaj mora ena stranka v breme svoje nepremičnine trpeti dejanje druge pogodbene stranke, ker se je v to zavezala s pravnim poslom.
ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/3, 178, 178/4, 181, 181/3.
prodaja nepremičnine - vrednost nepremičnine
V odredbi o prodaji nepremičnine sodišče posebej opozori na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku. Pri tem pa mora upoštevati določbo 4. odst. 178. čl. ZIZ, po kateri sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka izkaže za verjetno, da se je ta od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila in to predlaga najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom.
KZ člen 41, 133, 133/1, 133/2, 41, 133, 133/1, 133/2.
lahka telesna poškodba - poškodba - odmera kazni
Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi oškodovanca, podprte z zdravniškim spričevalom in mnenjem izvedenca o mehanizmu nastanka telesnih poškodb, zanesljivo ugotovilo, da jih je povzročil obdolženec z brcami z nogo v na tleh ležečega oškodovanca, saj poškodbe pri padcu niso mogle nastati, oškodovanec pa je bil udeležen le v prepiru z obdolžencem. Zato takšnih ugotovitev ne morejo omajati pritožbene navedbe obdolženčevega zagovornika, da so natakarica in dva gosta v lokalu slišali in videli le prepir in padec oškodovanca po tleh. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3, 272, 272/2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Dolžnik, ki zatrjuje, da spornih nepremičnin ne namerava prodati, z izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve teh nepremičnin ne bo utrpel nikakršnih posledic.
Tožeča stranka se je zaradi motilnega dejanja tožene stranke poslužila samopomoči (po 76. členu Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih - ZTLR), zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen neutemeljeni tožbeni zahtevek v delu, kjer je zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, ki ga je vzpostavila že sama. Pač pa dovoljena samopomoč v zvezi z motilnim dejanjem ne posega v pravico do sodnega varstva posesti v tistem delu tožbenega zahtevka, kjer je tožeča stranka zahtevala prepoved bodočih motilnih dejanj (79. člen ZTLR). V tem delu je namreč stranka želela doseči preprečitev morebitnih ponovnih motitvenih dejanj s strani tožene stranke. Sklep sodišča prve s takšno vsebino bi tožeči stranki predstavljal izvršilni naslov, na podlagi katerega bi lahko v primeru ponovnega motenja predlagala izvršbo.
Sodišče je glede višine dolga in obračuna obresti svojo odločitev oprlo na listine, to je izpiske iz poslovnih knjig, ki jih je predložila tožeča stranka. Ker tožena stranka ni predlagala nobenih dokazov oz. ni ponudila drugačnga obračuna obresti, je odločitev sodišča obrazložena s tem, da se sklicuje na navedene listine.
ustavitev izvršbe - sporočitev dolžnikovega naslova
Če sodišče ne upošteva pravočasnega sporočila o pravem naslovu dolžnika in izvršbo ustavi, zagreši pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlog - prenehanje terjatve - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega
Če je dolžnik ugovarjal le predmetu izvršbe, to ni razlog za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe, pa čeprav je bil dolžnik napačno s sklepom izvršilnega sodišča napoten na pravdo.
V primeru, ko sodišče napoti na pravdo tretjega, ki ni stranka izvršilnega postopka, se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je omejena na predmet, za katerega je predlagana izvršba.
Ob ugotovitvi, da je pred storitvijo kaznivega dejanja obtoženka delala dvajset let v upravi podjetja, v času storitve pa opravljala tudi blagajniške posle v sindikalni organizaciji, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je dobro vedela, čemu služijo virmanski čeki, na katerih je ponaredila podpis upravičenke ter s tem izpolnila vse zakonite znake kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic po čl. 169/3 in 1 KZ SFRJ. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo njenega zagovornika, ki je menil, da ji naklepa ni mogoče dokazati, zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Dokončnost (interna) reklamacijskega postopka pri tožeči stranki ni procesna predpostavka za vložitev tožbe. V mandatnem postopku sodišče v odločbi o glavni stvari odloči le, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali pa se razveljavi.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora dolžnika
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal obrazloženo. Navedel je, da iz predloženega računa ni razvidno, katera dela naj bi bila opravljena. V dokaz tej navedbi se je skliceval na račun, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo, in iz katerega v resnici ni razvidno, plačilo katerih del v zvezi s popravilom čolna je upnik uveljavljal v tem postopku. To je upnik namreč pojasnil šele v pritožbi. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je zato ugovor dolžnika šteti za obrazloženega, saj glede na vsebino predložene verodostojne listine dolžnik sklepu o izvršbi niti ni mogel konkretneje ugovarjati.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00545
ZTLR člen 42, 42/1, 42, 42/1. ZOR člen 154, 154/1, 161, 161/2, 611, 154, 154/1, 161, 161/2, 611.
povzročitev škode - krivdna odgovornost - stiska - skrajna sila - podlaga za odgovornost - vzročna zveza - pogodba o delu - obveznosti prevzemnika - odgovornost za sodelavce - varstvo lastninske pravice
Toženec je škodno dejanje storil zato, da bi od drugih odvrnil neposredno pretečo nevarnost, to je glede na okoliščine (agresija na Slovenijo) verjeten ali pa vsaj mogoč tankovski napad - kar je predstavljalo razlog za nujno ukrepanje (1. zahtevek), zato tožencu ni mogoče naložiti odgovornosti za nastanek škode in s tem plačilo odškodnine v smislu določbe 2. odst. 161. člena ZOR. Da bi lahko toženec odgovarjal za svojega izpolnitvenega pomočnika v smislu določbe 611. člena ZOR, mora biti prav tako podan obstoj vseh predpostavk za odškodninsko odgovornost, med drugim tudi obstoj vzročne zveze, sicer mu odgovornosti za škodni dogodek ni mogoče očitati in s tem plačilo odškodnine tudi ne naložiti (2. zahtevek).
Možno je vložiti tudi eventualno nasprotno tožbo, če je pogoj internoprocesni negotovi bodoči dogodek. Podane morajo biti posebne in vse splošne predpostavke.
Če toženec ni spoštoval dogovora s tožnikom o tem, kjer bo potekala kanalizacija in je kanalizacijo napeljal po tožnikovi parceli po drugačni trasi od dogovorjene, je takšno njegovo ravnanje opredeliti kot neutemeljeno vznemirjanje lastnika.
ZZK člen 77, 77/1, 101, 101/1, 77, 77/1, 101, 101/1.
izbrisna tožba - aktivna legitimacija
Izbrisno tožbo lahko vloži tisti, ki je "oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo." Tožnik z dedovanjem ni pridobil lastninske pravice na spornih nepremičninah, zato za izbrisno tožbo ni aktivno legitimiran.
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba kot celota, to ne pomeni, da je kot etažna lastnina ali kot solastninski delež na stavbi vpisano tudi posamezno stanovanje. Če torej posamezno stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo, pa se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.