odlog izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot
Uvedba stečajnega postopka sama po sebi ne le, da ne more predstavljati znatnejše škode, pač pa pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, tudi ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), temveč mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
V smislu 8. točke 50. člena ZIZ je mogoče ugovarjati, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, prenehala zaradi pobotanja, do katerega je prišlo izvenprocesno po določilih 336. do 343. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Prav takšno pobotanje pa v ugovoru smiselno zatrjuje dolžnik, ko se sklicuje na pobotanje terjatev v stečajnem postopku (2. odst. 117. člena ZPPSL). Stečajnega postopka ni moč enačiti z izvršilnim postopkom, zato je dolžnik dolžan v izvršilnem postopku dokazati obstoj svojih terjatev, ki naj bi bile pobotane.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 88, 88/2, 140, 140/2, 88, 88/2, 140, 140/2.
ustavitev izvršbe
Upnik v postavljenem roku sodišču ni sporočil zahtevane številke dolžnikovega žiro računa, niti zaprosil sodišče za podaljšanje roka, zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je izvršbo ustavilo (analogna uporaba 2. odst. 88. člena ZIZ). Šele v pritožbi navedeni podatek o dolžnikovem žiro računu, pa je posredovan prepozno, da bi bil lahko upošteven. Določbo 2. odst. 140. člena ZIZ je mogoče uporabiti le v primerih, ko je predlagana izvršba na sredstva dolžnika na računu pri banki ali na hranilni vlogi in ne tudi na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kot je predlagal upnik. Sicer pa četudi bi bila predlagana takšna izvršba, skladno z načelom dispozitivnosti sodišče brez predloga upnika ob izkazani verjetnosti, da številke dolžnikovega žiro računa ni mogel sam pridobiti, ni dolžno samo opravljati poizvedb.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
V izvršbi, ki je tekla le po delno pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tekla je glede glavnične terjatve, o obrestih pa je bil začet pravdni postopek) upnik v izvršilnem postopku ne more uporabiti določila 313. čl. ZOR, saj izvršba za obresti ni tekla.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
Postopek prenehanja oz. izbrisa družbe brez premoženja po 2.točki 1.odst. 25.čl. ZFPPod se ne opravi na podlagi ZFPPod le takrat, ko je bil nad družbo začet postopek likvidacije po ZPPSL ali če je bil zanjo vložen predlog za začetek stečajnega postopka in založen predujem za stroške stečajnega postopka.
Kadar je stečajni upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico, upnik pa ima pravnomočen izvršilni naslov samo na ločitveno pravico, ne pa tudi za terjatev, je treba upnika napotiti na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice, ne pa upnika na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve, stečajnega upravitelja pa na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je upniku dolg plačal, vendar pa za svoje trditve ni predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve o tem, da je dolg plačal gospe, ki ima sedaj v najemu upnikov lokal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dokazni predlog. Dolžnik namreč ni navedel niti imena in priimka gospe, ki naj bi ji za upnika izročil dolgovani znesek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je ugovor neobrazložen.
Če je zahtevek po 6.čl. ZGD pravnomočno zavrnjen zoper eno izmed družb, v kateri je stranka kapitalsko udeležena, se učinki pravnomočnosti ne raztezajo na tožbo iz istovrstne podlage, vloženo zoper stranko.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Sporna višina negmotne škode. Poškodbe: kompresijski zlom dveh prsnih vretenc s klinasto deformacijo 15 stopinj, obtolčenine prsnega koša in trebuha, odrgnine po glavi, rokah, nogah in posledično zmanjšano gibljivost prsne hrbtenice srednje stopnje.
V primeru, ko je tožnik mladoletna oseba, mora sodišče vabiti na obravnavo zakonitega zastopnika tožnika in ne tožnika, sicer v primeru odsotnosti zakonitega zastopnika z glavne obravnave niso izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka.
izpolnitev - predmet izpolnitve - vsebina obveznosti
Obveznost je potrebno izpolniti, tako kot se glasi, tj. v konkretnem primeru v denarju. Zato pritožbene trditve, češ da je upniku pritožnik pripravljen "vrniti vsaj delno drugo blago", ne morejo biti uspešne.
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP člen 168, 168/3, 169, 169/2, 168, 168/3, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse - predlog - listine kot dokazi
Po določilu 3. odst. 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila taks predložiti hkrati listinske dokaze, navedene v tem zakonitem določilu. Ker teh dokazov ni predložila, je njen predlog formalno pomanjkljiv in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo že iz tega razloga.
ZIZ člen 178, 178/4, 181, 181/3, 178, 178/4, 181, 181/3.
prodaja nepremičnine - vrednost nepremičnine
V odredbi o prodaji nepremičnine sodišče posebej opozori na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku. Pri tem pa mora upoštevati določbo 4. odst. 178. čl. ZIZ, po kateri sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka izkaže za verjetno, da se je ta od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila in to predlaga najpozneje 8 dni pred prodajnim narokom.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
začasna odredba - pritožbeni razlog - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - predpostavke - verjetnost obstoja terjatve
V kolikor je dejansko stanje glede ene izmed zakonsko določenih navedenih predpostavk nepopolno ugotovljeno, je potrebno le-to najprej razčistiti, šele nato pa lahko sodišče v primeru neizkazane verjetnosti le-te, predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, na da bi se poprej ukvarjalo z verjetnostjo obstoja terjatve.