Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove trditve, da je za najem spornega vozila izdal le začasno naročilnico, so splošne, premalo konkretne in za te trditve tudi ni predložil nobenih dokazov, zato ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost
Šteje se, da je sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti uveljavljan, če upnik v predlogu za izvršbo ali dolžnik v ugovoru zahteva, da se ga upošteva pri odločanju o ugovoru.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je upniku dolg plačal, vendar pa za svoje trditve ni predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve o tem, da je dolg plačal gospe, ki ima sedaj v najemu upnikov lokal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dokazni predlog. Dolžnik namreč ni navedel niti imena in priimka gospe, ki naj bi ji za upnika izročil dolgovani znesek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je ugovor neobrazložen.
Kadar je stečajni upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico, upnik pa ima pravnomočen izvršilni naslov samo na ločitveno pravico, ne pa tudi za terjatev, je treba upnika napotiti na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice, ne pa upnika na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve, stečajnega upravitelja pa na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.
Sporna višina negmotne škode. Poškodbe: kompresijski zlom dveh prsnih vretenc s klinasto deformacijo 15 stopinj, obtolčenine prsnega koša in trebuha, odrgnine po glavi, rokah, nogah in posledično zmanjšano gibljivost prsne hrbtenice srednje stopnje.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je fakturo dne 14.9.1998 zavrnil, ker dezinfikacija ni bila opravljena ali pa je bila opravljena slabo, ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Glede na to je njegov ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ), zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
V izvršbi, ki je tekla le po delno pravnomočnem sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine (tekla je glede glavnične terjatve, o obrestih pa je bil začet pravdni postopek) upnik v izvršilnem postopku ne more uporabiti določila 313. čl. ZOR, saj izvršba za obresti ni tekla.
Dolžnica (glede na vsebino ugovora) izvršbi nasprotuje s trditvijo, da je v poplačilo svoje obveznosti upniku odstopila svojo terjatev in v dokaz svojih trditev predlagala vpogled v "Pogodbo o odstopu terjatve z dne 8. junij 1998". Dolžničin ugovor ima zato vse zahtevane sestavine po 2. odst. 53. člena ZIZ.
Čeprav Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Ur.l. RS, št. 20/94) za vpis spremembe družbenikov zaradi izstopa na podlagi sodne odločbe predvideva le predložitev pravnomočne sodne odločbe (1. odst. 34. člena) pa iz 2. odst. 437. člena ZGD izhaja, da mora biti hkrati priložen bodisi sklep o zmanjšanju osnovnega kapital bodisi sklep o povečanju poslovnega deleža.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo (in s tem tudi predmete izvršbe), ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo (in predmete izvršbe), v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.
Od terjatev, od katerih so obresti tekle že pred začetkom stečajnega postopka, tečejo obresti po isti obrestni meri tudi po začetku stečajnega postopka. Od dneva začetka stečajnega postopka tečejo obresti po temeljni obrestni meri le od tistih terjatev, od katerih na dan začetka stečajnega postopka obresti še niso tekle (nezapadle, nedospele, nedenarne ali občasne ter terjatve v tuji valuti).
V primeru, da je nad stranko začet stečajni postopek, se pravdni postopek prekine. V času, ko traja prekinitev, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj.
Podan je pritožbeni razlog iz 4. točke 370.člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje v odločbi o stroških obtoženki odmerilo povprečnino v nasprotju z določbo člena 92/III ZKP.
Sodišče prve stopnje dolžniku z izpodbijanim sklepom ponovno naložilo v plačilo glavnico, zmanjšano za že plačane zneske, zamudne obresti in stroške postopka. Taka odločitev pa pomeni bistveno kršitev določb postopka po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77.