Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .
Pritožnik ni izkazal, da je s sklepom o vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register prizadeta kakšna njegova pravica ali na zakonu temelječ pravni interes že s tem, da je zaposlen pri predlagatelju in da je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine predlagatelja v zvezi z lastninskim preoblikovanjem ter sprožil upravni spor zoper odločbo o (drugem) soglasju k lastninskemu preoblikovanju. Ni namreč konkretno navedel, katera materialnopravna pravica ali pravni interes je z napadenim sklepom prizadet.
Ker je pritožnik kot denacionalizacijski upravičenec na nepremičninah ki so bile predmet lastninskega preoblikovanja subjekta vpisa zatrjeval, da je z izpodbijanim sklepom prizadeta njegova pravica je podan pravni interes za vložitev pritožbe po 1. odst. 36. čl. Zakona sodnem registru (dalje ZSReg). Ker rok za pritožbo teče od dneva ko j bil izpisek vpisa objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, je bila pritožba vložena pravočasno v smislu 3. odst. 36. čl. ZSReg. Če rok za pritožbo sploh še ni začel teči, pritožba, ki je bila vložena pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, ni mogla biti prepozno vložena. Po 1. odst. 15. čl. ZLPP se podjetje ne more lastninsko preoblikovati po ZLPP do pravnomočnosti odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe po 10. čl. ZLPP. Ker pa je bil predlog za izdajo začasne odredbe pravnomočno zavrnjen to pomeni, da se je subjekt vpisa lahko lastninsko preoblikoval, (argumentum a contrario 15. čl. ZLPP). Le v primeru, če bi imeli denacionalizacijski upravičenci pravnomočno odločitev o predlagani začasni odredbi sebi v korist bi lahko preprečili lastninsko preoblikovanje na stvareh ali lastninskem deležu, na katerega bi se nanašal predlog za izdajo začasne odredbe n podlagi 1. odst. 15. čl. v zvezi s 13. čl. ZLPP.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopno sodišče zaslišati toženo stranko. Po določilu 1. odst. 614. člena ZOR mora naročnik opravljeno delo pregledati brž, ko je po normalnem teku stvari to mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika. V 219. členu ZPP pa je določeno, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla, kdaj in kako je delo, ki ga je tožeča stranka opravila, grajala. Da bi prvostopno sodišče izvajalo dokaze v zvezi z njenim zahtevkom (naj se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke), bi najprej morala dopolniti svoje navedbe v zvezi s pravočasno reklamacijo. To bi lahko storila še na glavni obravnavi, na katero je bila pravilno povabljena, pa se je ni udeležila.
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je bil pri sodišču vložen predlog in velja za vloge, dejanja in obveznosti, nastale tega dne ali pozneje.
Ni utemeljeno pritožbeno sklicevanje, da bi moralo sodišče počakati z izdajo zamudne sodbe glede na to, da je tožena stranka vložila odgovor na tožbo le nekaj dni po izteku 30-dnevnega roka, odgovor vročiti tožnici in tako nadaljevati s postopkom. Gre za zakonski rok, ki se ga morajo stranke držati, s tem pa se zagotavlja pravočasno izvajanje procesnih dejanj in hitrost postopka.
Tožeča stranka je taksni nalog (in opomin) prejela, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je sodišče pravnomočno zavrnilo, zato je sodišču prve stopnje ni bilo treba ponovno pozivati na plačilo sodne takse.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
Sodišče šteje, da je vloga (tožba) umaknjena, če je ta nerazumljiva, vlagateljica oz. tožnica pa je tudi po vrnitvi v dopolnitev ne popravi in se tudi ne odzove vabilu sodišča za pomoč pri popravi oz.
dopolnitvi vloge, pri tem pa je vlagateljica bila opozorjena na posledice po 4. odst. 109. čl. ZPP, če ne ravna v skladu z ustreznimi napotili sodišča.
Dolžnica (glede na vsebino ugovora) izvršbi nasprotuje s trditvijo, da je v poplačilo svoje obveznosti upniku odstopila svojo terjatev in v dokaz svojih trditev predlagala vpogled v "Pogodbo o odstopu terjatve z dne 8. junij 1998". Dolžničin ugovor ima zato vse zahtevane sestavine po 2. odst. 53. člena ZIZ.
Ob dolžnikovih trditvah, da v času, iz katerega izvirajo vtoževane terjatve, ni bil več z upnikom v poslovnem razmerju, je na upniku dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja in drugega temelja za vtoževano terjatev.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik za svoje ugovorne trditve, da je terjatev do upnika poravnal, ni predložil nobenega dokaza, zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor dolžnika
Dolžnik ni postavil dovolj določnih trditev, s katerimi bi izpodbijal sklep o izvršbi, saj ni navedel, kdaj in s kom se je dogovoril za zamik plačil ter kdaj naj bi potekel rok za plačilo po zatrjevanem dogovoru. Za svoje trditve o zamiku plačil tudi ni predložil nobenih relevantnih dokazov, zato dolžnik ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost
Šteje se, da je sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti uveljavljan, če upnik v predlogu za izvršbo ali dolžnik v ugovoru zahteva, da se ga upošteva pri odločanju o ugovoru.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru med drugim navedel, da storitev, ki so zaračunane po k predlogu za izvršbo priloženih fakturah, ni naročil in da jih upnik tudi ni opravil. Navedel je še, da od upnika ni prejel nobenega poročila o opravljenih storitvah niti certifikata o ustreznosti v fakturah navedenih aparatov. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. Kot dokaz za svoje trditve pa je predlagal zaslišanje strank, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ.
ZSReg člen 31, 31/3, 35, 35/4, 35/4, 31, 31/3, 35.
ugovor
Registrsko sodišče mora s sklepom hkrati odločiti o predlogu za vpis in o ugovoru udeleženca, ki nasprotuje predlogu, pri čemer mora takšen sklep obrazložiti.