sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovorni postopek
V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni predviden nikakršen dokazni postopek, v katerem bi izvršilno sodišče ugotavljalo dejansko stanje, niti ni predvideno, da bi dolžnik imel v tem postopku možnost "zagovora". Dolžnikovo edino pravno sredstvo, s katerim lahko izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je ugovor, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Ugovorna navedba, da dolžnik računa št. 151/98 nima v evidenci oz. ga ni prejel, ni razlog, s katerim bi bilo mogoče obrazloženo ugovarjati sklepu o izvršbi, saj prejetje računa ni pogoj za obstoj in iztožljivost terjatve. Za ugovorno navedbo, da je delno plačal račun št. 132/98, pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza.
Tožeča stranka je taksni nalog (in opomin) prejela, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je sodišče pravnomočno zavrnilo, zato je sodišču prve stopnje ni bilo treba ponovno pozivati na plačilo sodne takse.
4. odst. 40. čl. ZIZ določa, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen v primeru, če taksa ni plačana in ne v primeru, če upnik ne predloži dokazila o plačilu takse. Ker je upnik takso plačal v okviru postavljenega petnajstdnevnega roka, ni bilo podlage za odločitev sodišča prve stopnje o presumpciji umika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo
Dolžnik ugovarja, da elektromateriala v trgovini ni nikoli prevzel. Za te svoje trditve sicer ni predložil dokazov, vendar jih glede na svoje ugovorne navedbe niti ne more predložiti. Ugovor, da dolžnik blaga ni prejel (oziroma, da ni prejel dela blaga) pomeni negativno dejstvo, ki ga dolžnik že po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa lahko (in mora) upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstaja.
ZSReg člen 17, 17/2, 36, 36/1, 17, 17/2, 36, 36/1.
pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe
Pritožnica bi lahko pridobila položaj stranke v pritožbenem postopku le, če bi izkazala, da ji zakon daje pravico, da se udeležuje postopka (1. odst. 36. čl. v zvezi s 2. odst. 17. čl. ZSR). Na podlagi 3. odst 5. čl. Zakona o Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Agencija, če presodi, da posamezne ugotovitve in pojavi iz njene pristojnosti zahtevajo hitro ukrepanje zakonodajne in izvršne oblasti, o svojih ugotovitvah obvesti pristojne organe. Ker sodišče, ki odloča o postopku vpisa v sodni register ni ne organ zakonodajne ali izvršilne oblasti, agencija ni izkazala, da ima na podlagi Zakona o Agenciji interes za vložitev te pritožbe.
izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost
Šteje se, da je sporazum o dogovorjeni krajevni pristojnosti uveljavljan, če upnik v predlogu za izvršbo ali dolžnik v ugovoru zahteva, da se ga upošteva pri odločanju o ugovoru.
ZPP (1977) člen 333, 333/1, 333, 333/1. ZGD člen 264, 266, 264, 266.
pravnomočnost odločbe
V trenutku vpisa spremembe članov nadzornega sveta mora kot dejanska podlaga obstajati veljaven sklep skupščine o tem. Ta podlaga odpade, če je sklep skupščine s pravnomočno sodno odločbo ugotovljen za ničnega.
Če je zahtevek po 6.čl. ZGD pravnomočno zavrnjen zoper eno izmed družb, v kateri je stranka kapitalsko udeležena, se učinki pravnomočnosti ne raztezajo na tožbo iz istovrstne podlage, vloženo zoper stranko.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da je upniku dolg plačal, vendar pa za svoje trditve ni predložil niti predlagal izvedbe nobenega dokaza, kot to določa 2. odst. 53. člena ZIZ. Trditve o tem, da je dolg plačal gospe, ki ima sedaj v najemu upnikov lokal, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot dokazni predlog. Dolžnik namreč ni navedel niti imena in priimka gospe, ki naj bi ji za upnika izročil dolgovani znesek. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da je ugovor neobrazložen.
Kadar je stečajni upravitelj prerekal terjatev in ločitveno pravico, upnik pa ima pravnomočen izvršilni naslov samo na ločitveno pravico, ne pa tudi za terjatev, je treba upnika napotiti na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve in ločitvene pravice, ne pa upnika na pravdo za ugotovitev obstoja terjatve, stečajnega upravitelja pa na pravdo za ugotovitev neobstoja ločitvene pravice.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora
Dolžnik za svoje ugovorne trditve, da je terjatev do upnika poravnal, ni predložil nobenega dokaza, zato njegov ugovor ni obrazložen skladno z 2. odst. 53. čl. ZIZ.
odlog izvršbe - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot
Uvedba stečajnega postopka sama po sebi ne le, da ne more predstavljati znatnejše škode, pač pa pravno relevantna škoda, kakršna se zahteva za odlog izvršbe, tudi ne more biti direktno v izpolnitvi same obveznosti (na katero je v konkretnem primeru dolžnik mogel in moral računati že od izvršljivosti izvršilnega naslova), temveč mora škoda nastati posebej oziroma se mora odraziti v nekih drugih dobrinah.
V smislu 8. točke 50. člena ZIZ je mogoče ugovarjati, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, prenehala zaradi pobotanja, do katerega je prišlo izvenprocesno po določilih 336. do 343. člena Zakona o obligacijskih razmerjih. Prav takšno pobotanje pa v ugovoru smiselno zatrjuje dolžnik, ko se sklicuje na pobotanje terjatev v stečajnem postopku (2. odst. 117. člena ZPPSL). Stečajnega postopka ni moč enačiti z izvršilnim postopkom, zato je dolžnik dolžan v izvršilnem postopku dokazati obstoj svojih terjatev, ki naj bi bile pobotane.
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da bi moralo prvostopno sodišče zaslišati toženo stranko. Po določilu 1. odst. 614. člena ZOR mora naročnik opravljeno delo pregledati brž, ko je po normalnem teku stvari to mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika. V 219. členu ZPP pa je določeno, da mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka do konca glavne obravnave ni navedla, kdaj in kako je delo, ki ga je tožeča stranka opravila, grajala. Da bi prvostopno sodišče izvajalo dokaze v zvezi z njenim zahtevkom (naj se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke), bi najprej morala dopolniti svoje navedbe v zvezi s pravočasno reklamacijo. To bi lahko storila še na glavni obravnavi, na katero je bila pravilno povabljena, pa se je ni udeležila.
Ob dolžnikovih trditvah, da v času, iz katerega izvirajo vtoževane terjatve, ni bil več z upnikom v poslovnem razmerju, je na upniku dokazno breme o obstoju poslovnega razmerja in drugega temelja za vtoževano terjatev.
Sodišče šteje, da je vloga (tožba) umaknjena, če je ta nerazumljiva, vlagateljica oz. tožnica pa je tudi po vrnitvi v dopolnitev ne popravi in se tudi ne odzove vabilu sodišča za pomoč pri popravi oz.
dopolnitvi vloge, pri tem pa je vlagateljica bila opozorjena na posledice po 4. odst. 109. čl. ZPP, če ne ravna v skladu z ustreznimi napotili sodišča.
Dolžnik je dne 13.4.1999 zoper sklep o izvršbi vložil ugovor, o katerem je Višje sodišče v Ljubljani odločalo kot o pritožbi (prim. 2. odst. 54. člena ZIZ). Zato je dolžnik dolžan na podlagi 1. in 2. točke 2. odst. 4. člena ZST za izročeno vlogo plačati sodno takso. Iz povratnice, pripete k listovni št. 11 sodnega spisa, izhaja, da je sklep Višjega sodišča v Ljubljani o zavrnitvi pritožbe (ugovora) in taksni opomin prejela K... d.o.o. iz Ljubljane in ne dolžnik. Ker dolžniku ni bil vročen opomin za plačilo dolgovane sodne takse z opozorilom po 5. odst. 26. člena ZST, sodišče prve stopnje ni imelo zakonite podlage za izdajo sklepa o prisilni izterjavi sodne takse po 1. odst. 30. člena ZST .