izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bruto – neto – plača – regres za letni dopust
V delovnih razmerjih se zahteva in obravnava delavčeve denarne prejemke v bruto zneskih: ker velja načelo bruto dohodkov, ker se prispevne in davčne stopnje od dohodkov spreminjajo ter uporabljajo po veljavnosti na dan izplačila, ker so stopnje odvisne od razmerja med izplačevalcem in prejemnikom, ker je delodajalec dolžan izpolniti M-4 obrazec za pokojninsko zavarovanje v bruto znesku. Delodajalec je zato dolžan za delavca obračunati denarne prejemke iz delovnega razmerja v bruto višini ter mu jih po odvodu predpisane dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati v neto znesku, v primeru zamude izplačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratnega neto zneska dalje do plačila.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik bi, tudi če je bil prepričan, da sta delavca dobavljeno blago, to je brusne trakove, štela in da sta tako preverila količino prevzetega blaga, moral kot njun nadrejeni vodja skladišča pred podpisom dobavnice preveriti, ali se količine ujemajo, ne pa da se je zanašal na sodelavca in štel, da ni nobenih odstopanj in da prevzete količine ustrezajo podatkom iz dobavnice, o tem pa od delavcev tudi ni zahteval nobenih pojasnil. Tožnik se svoje odgovornosti za pravilno in natančno delo v zvezi s prevzemom blaga ne more razbremeniti s sklicevanjem na domnevne opustitve sodelavcev, niti na neustrezno prakso in dobavo brusnih trakov direktno v brusilnico po naročilu sodelavca, saj bi tudi o tem moral vsaj obveščati nadrejene, zlasti glede na njegove zadolžitve na delovnem mestu „vodja skladišča“. Tožnik je s takšnim svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - pogoji - overjene izjave lastnikov sosednjih nepremičnin - pravni naslov za lastniško posest
Navedba pravnega naslova ne more biti pogoj za pravno veljavnost izjave o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
predhodna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - obremenitev nepremičnin - možnost likvidnostnih težav
Za obstoj objektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve iz prvega odstavka 257. člena ZIZ zgolj možnost likvidnostnih težav, kot to izhaja iz bonitetne ocene, ne zadošča, saj je potrebno narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki, ki v konkretnem primeru temu bremenu ni zadostila.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odmera višine odškodnine
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvotoženi stranki, delo na gradbišču kanalizacije pa je opravljal za drugotoženo stranko, na podlagi naročila drugotožene stranke oziroma, ker naj bi bil „posojen“ drugotoženi stranki, ki je izvajala gradbena dela. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, je ta kot delodajalec odškodninsko odgovorna po 184. členu ZDR. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke pa se presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava iz 131. OZ.
Prvotožena stranka kot delodajalec delavcev ni podučila o varnem delu pri izkopavanju kanala niti ni izvajala nadzora nad njihovim delom. Prav tako ni pogodbeno določila s podizvajalcem del (drugotoženo stranko) skupnih varnostnih ukrepov pri delu na gradbišču. Zato je s tem kršila določbo
5. člena ZVZD (po kateri je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi) in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Do tožnikove nezgode je prišlo na globini 1,5 m ali več, ko bi drugotožena stranka morala uporabljati zaščitne opaže. Ker tega ni storila, je s tem svojim ravnanjem kršila obveznost zagotavljanja varnega dela delavcem ter je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
plača – nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni
Tožena stranka vtoževanih zneskov tožniku ni plačala in ni poravnala vseh svojih obveznosti do tožnika iz naslova nadomestila plače zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni za sporno obdobje. Nadomestilo plače bi mu kot delodajalec morala izplačati, nato pa uveljavljati refundacijo od Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slovenije, ker gre za nadomestilo za bolniški stalež v trajanju nad 30 dni, ki se ne plačuje v breme delodajalca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LOKALNA SAMOUPRAVA – USTAVNO PRAVO
VSL0077828
URS člen 140, 140/2. ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 1, 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolcev po nevarnih poteh – spor med državo in občino – zavrženje tožbe – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti, je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju, pri čemer se nadalje zastavi vprašanje obstoja sodne pristojnosti. Občina glede višine sredstev, ki jih je dolžna kriti država zaradi prenosa posameznih nalog iz državne pristojnosti na občino, lahko sproži spor pred arbitražo, ki jo sestavlja enako število predstavnikov občine in vlade. Če spora ni mogoče rešiti na ta način, odloči Vrhovno sodišče v upravnem sporu meritorno.
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZDR člen 79.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – izpodbojnost – načelo kontradiktornosti – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – zaslišanje stranke
Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru zgolj pavšalno obrazložilo, da je tožnikovo zaslišanje nepotrebno, pri čemer se do izvedbe dokaza z izvedencem sploh ni opredelilo. S tem je odvzelo tožniku možnost, da v sporu dokaže svoje trditve in kršilo tožnikovo pravico do sodelovanja v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev postopka iz določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Tožnik je starejši delavec in invalidna oseba, pri čemer tožnik navaja, da se je v spornem času zdravil zaradi bolezni pri psihiatrinji. Zato se lahko poraja dvom, če je bil dejansko sposoben razumeti pomena in posledic podpisa sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi.
Tožeča stranka nikoli ni pristala na zahtevo tožene stranke po zvišanju rabata. Tožena stranka niti ni konkretizirano navedla, s kom konkretno naj bi bil tak dogovor sklenjen, niti ni predlagala zaslišanje osebe, ki naj bi podala soglasje k takemu dogovoru za račun tožeče stranke. Sodišče je povsem pravilno ugotovilo, da je nelogično, da bi tožeča stranka že v naslednjem letu po sklenitvi kupoprodajne pogodbe s toženo stranko pristala na takšno zvišanje rabata in ker med strankama niti tedaj niti kasneje ni bila sklenjena pisna pogodba oziroma aneks h kupoprodajni pogodbi, ki bi to potrjeval.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074645
OZ člen 15, 20, 20/1, 20/3. ZPP člen 151, 152, 153.
sklenitev pogodbe – pogajanja – odstop od pogajanj – škoda zaradi neupravičenega odstopa od pogajanj – obrazloženost stroškovne odločitve – stroški začasnega zastopanja
Stranka, ki je vstopila v pogajanja, ni omejena pri odločanju, ali bo sklenila pogodbo ali ne. Je pa z vstopom v pogajanja zavezana k posebnemu ravnanju, k določeni stopnji spoštovanja interesov nasprotne stranke.
Ravnanja tožene stranke, ki je tožeči stranki ves čas pogajanj jasno izkazovala namen skleniti pogodbo, ji posredovala idejni projekt prenove prostorov in pri njej celo naročila izvedbo elektroinštalacijskih del skladno s prej pripravljenim idejnim projektom, k sodelovanju pri izvedbi pa napotila tudi svojega pogodbenega partnerja, ni mogoče upravičiti s sklicevanjem na naknadno pridobljeno oceno stroškov investicije oziroma napačne kalkulacije tožene stranke.
plačilo razlike plače – predsednik uprave – pogodba o delu – konkurenčna prepoved – konkurenčna klavzula – odpravnina – nadomestilo – dolžnost izpolnitve obveznosti – obračun davka in prispevkov
V delovnem pravu je uveljavljen sistem določitve bruto višine prejemkov iz delovnega razmerja (razen če je v pogodbi o zaposlitvi izrecno določeno drugače), od katerih je dolžan delodajalec obračunati in odmeriti predpisane dajatve, delavcu pa po tem odvodu izplačati (ustrezno nižji) neto znesek iz naslova teh prejemkov. Iz pogodbe o delu ne izhaja, da bi bila dolžna tožena stranka tožniku za spoštovanje konkurenčne klavzule izplačati znesek v višini 75 % povprečja treh bruto plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem funkcije, zato je potrebno od pripadajoče dogovorjene odpravnine (odškodnine za spoštovanje konkurenčne klavzule) skladno z določbami ZDoh-2 oziroma ZPSV odvesti predpisane dajatve.
Pogodba o delu je bila sklenjena za mandatno dobo 5 let (za navedeno obdobje je bil tožnik imenovan za predsednika uprave tožene stranke), ta pogodba je prenehala z iztekom časa, ki je bil med strankama dogovorjen, zato je način prenehanja te pogodbe o delu v konkretnem primeru primerljiv prenehanju pogodbe o zaposlitvi po sporazumu strank, kar pomeni, da konkurenčna klavzula ni bila dogovorjena v nasprotju z določbami ZDR.
sklepčnost – nerazumljiva vloga – očitna pomota v nebistvenem delu vloge – poprava – nadaljnji stroški upnika
Po presoji sodišča druge stopnje zgolj zaradi take očitne pomote v nebistvenem delu vloge le-te še ni mogoče označiti kot nesklepčne ali nerazumljive, kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo njeno popravo. Posledično upniku tudi ni mogoče odreči povrnitve stroškov za tako vlogo (ki mu pripadajo na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ), za kar se v svoji pritožbi neutemeljeno zavzema pritožnik.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
ZIZ člen 34, 34/2, 40, 40/4, 141, 141/3, 141/4, 141/5. ZPP člen 108, 339, 339/1.
nepopolna vloga – zavrženje vloge – viri za predlagana izvršilna sredstva
Ni mogoče oporekati pritožbenemu naziranju, da bi bilo potrebno v obravnavani situaciji, ko je prvostopno sodišče na podlagi poizvedb v elektronsko dosegljivih evidencah ugotovilo, da dolžnik ni zaposlen, ravnati s tem delom predloga za izvršbo kot z nepopolno vlogo (četrti odstavek 40. člena ZIZ), kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v končni posledici res narekovalo zavrženje tega dela predloga za izvršbo in ne njegove zavrnitve, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Vendar pa navedena procesna nedoslednost izpodbijanega dela prvostopne odločitve v izvršilnem postopku nima nobene praktične posledice.
Upnik lahko tako do konca izvršilnega postopka kadarkoli ponovno predlaga izvršilno sredstvo, čeprav je bila izvršba s tem sredstvom predhodno že ustavljena, vendar mora zatrjevati in izkazati spremembo dejanskega stanja, iz katere izhaja potencialni uspeh ponovno predlaganega izvršilnega sredstva.
ZZK-1 člen 234, 234/1, 236, 236/4, 240, 241, 241/1-1, 241/2.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - ugovor nasprotnega udeleženca - overjene izjave sosedov - pravni naslov za lastniško posest
Nasprotna udeleženka zoper sklep o začetku postopka za vzpostavitev listine ni podala ugovora, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke prvega odstavka 241. člena ZZK-1 izdalo sklep o vzpostavitvi listine in hkrati dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Zoper tak sklep nasprotni udeleženec nima več ugovora po 240. členu ZZK-1 in s tem možnosti, da doseže z ugovorom povezane posledice (zavrnitev predloga za vzpostavitev listin, ne da bi bilo treba zemljiškoknjižnemu lastniku dokazovati resničnost svojih navedb), lahko pa na podlagi 4. odstavka 236. člena ZZK-1 s pritožbo izpodbija zaključke sodišča o izpolnjevanju pogojev iz 234. člena ZZK-1 (zlasti v zvezi z domnevama iz petega odstavka), glede pravilne vsebine sklepa (drugi odstavek 241. člena ZZK-1) in o izpolnjevanju splošnih pogojev za dovolitev vpisa.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56, 56a, 55, 55/1, 55/1-12.
delno poplačilo terjatve – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja – ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - procesni sklep – procesno nasledstvo
Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati.
SZ-1 člen 42, 43. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-5, 119, 119/2,119/6.
plačilo v rezervni sklad – aktivna legitimacija
Upravnik le upravlja s sredstvi rezervnega sklada, ki predstavljajo skupno premoženje etažnih lastnikov, zato lahko le etažni lastniki oziroma eden izmed zahteva plačilo od neplačnika.
ZOFVI člen 81, 82. ZLS člen 24, 25. ZOR člen 218. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3.
financiranje prevozov osnovnošolskih otrok – izvirna naloga občine – spor med občino in državo – sodna nepristojnost
Organizacija in izvedba brezplačnih šolskih prevozov je izvirna naloga lokalne skupnosti; je pa z ureditvijo po 81. členu ZOFVI (do novele ZOFVI-A) tožena stranka prevzela obveznost njenega financiranja. Ob takšni situaciji je mogoča analogija s položajem, kadar država na občino prenese naloge iz svoje pristojnosti in je zavezana k njihovemu financiranju.
Ker je po ZLS specialno urejena pristojnost drugega organa, med strankama ne gre za civilnopravno razmerje v smislu 1. člena ZPP, za katerega bi veljala sodna pristojnost rednega sodišča.