predhodna odredba - obstoj objektivne nevarnosti - obremenitev nepremičnin - možnost likvidnostnih težav
Za obstoj objektivne nevarnosti za uveljavitev terjatve iz prvega odstavka 257. člena ZIZ zgolj možnost likvidnostnih težav, kot to izhaja iz bonitetne ocene, ne zadošča, saj je potrebno narediti celovito oceno gospodarskega stanja tožene stranke. Slabo finančno stanje gospodarske družbe se navzven praviloma res najprej kaže v likvidnostnih težavah, vendar pa je breme dokazovanja, da je poplačilo terjatve zaradi tega tudi ogroženo, na tožeči stranki, ki v konkretnem primeru temu bremenu ni zadostila.
sodba, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo - odobritev pravnega posla - izrek sodbe - pravna praznina glede prometa s kmetijskimi zemljišči v času od 28.3.2003 do 16.4.2003
Zmotno je stališče, da pravnomočna sodba, ki se glasi na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomeščati odobritve pravnega posla. V določbah ZZK-1 namreč ni podlage, da bi sodišče od strank zahtevalo, naj pravnomočni sodbi priložijo listino o odobritvi ali potrdilo, da odobritev ni potrebna, če izrek sodbe tega ne vsebuje.
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-266/98 z dne 28.2.2002 razveljavilo III. Poglavje ZKZ. V času od 28.3.2003 do 16.4.2003, ko so začele veljati spremembe ZKZ, pravila glede pravnega prometa s kmetijskimi zemljišči niso veljala; obstajala je pravna praznina, promet s kmetijskimi zemljišči je bil prost vseh omejitev.
Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški. Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo.
V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – dejansko delo
Delavec je upravičen do višjega plačila za drugo, zahtevnejše delovno mesto le, če po odredbi delodajalca opravlja vse naloge zahtevnejšega oziroma drugega delovnega mesta in ne le posamezne naloge, ki spadajo v delokrog drugega zahtevnejšega delovnega mesta.
plačilo razlike plače – obveznost plačila - sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence
Tudi tožnik je – zaradi nezakonite razporeditve in prikrajšanja pri plači v preteklem obdobju – upravičen do vseh pravic, ki mu jih kot javnemu uslužbencu daje ZKDPZJU. Ponovna vključitev v sistem kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence ni več mogoča, ker tožnik ni več javni uslužbenec (tožnik se je upokojil), to pa ne pomeni, da ni mogoče urediti stanja za nazaj za sporno obdobje, ko je tožnik imel pravice iz kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in tožniku izplačati sredstva, do katerih je še upravičen.
plača – nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni
Tožena stranka vtoževanih zneskov tožniku ni plačala in ni poravnala vseh svojih obveznosti do tožnika iz naslova nadomestila plače zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni za sporno obdobje. Nadomestilo plače bi mu kot delodajalec morala izplačati, nato pa uveljavljati refundacijo od Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slovenije, ker gre za nadomestilo za bolniški stalež v trajanju nad 30 dni, ki se ne plačuje v breme delodajalca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZVZD člen 5, 15, 24.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu odmera višine odškodnine
Tožnik je bil v času škodnega dogodka zaposlen pri prvotoženi stranki, delo na gradbišču kanalizacije pa je opravljal za drugotoženo stranko, na podlagi naročila drugotožene stranke oziroma, ker naj bi bil „posojen“ drugotoženi stranki, ki je izvajala gradbena dela. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, je ta kot delodajalec odškodninsko odgovorna po 184. členu ZDR. Odškodninska odgovornost drugotožene stranke pa se presoja po splošnih pravilih odškodninskega prava iz 131. OZ.
Prvotožena stranka kot delodajalec delavcev ni podučila o varnem delu pri izkopavanju kanala niti ni izvajala nadzora nad njihovim delom. Prav tako ni pogodbeno določila s podizvajalcem del (drugotoženo stranko) skupnih varnostnih ukrepov pri delu na gradbišču. Zato je s tem kršila določbo
5. člena ZVZD (po kateri je delodajalec dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev v zvezi z delom ter v ta namen izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi) in je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Do tožnikove nezgode je prišlo na globini 1,5 m ali več, ko bi drugotožena stranka morala uporabljati zaščitne opaže. Ker tega ni storila, je s tem svojim ravnanjem kršila obveznost zagotavljanja varnega dela delavcem ter je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za škodo, ki je nastala tožniku.
Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.
sklepčnost – nerazumljiva vloga – očitna pomota v nebistvenem delu vloge – poprava – nadaljnji stroški upnika
Po presoji sodišča druge stopnje zgolj zaradi take očitne pomote v nebistvenem delu vloge le-te še ni mogoče označiti kot nesklepčne ali nerazumljive, kar bi v skladu s 108. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ narekovalo njeno popravo. Posledično upniku tudi ni mogoče odreči povrnitve stroškov za tako vlogo (ki mu pripadajo na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ), za kar se v svoji pritožbi neutemeljeno zavzema pritožnik.
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
Tožnica je skupaj s sodelavko vdrla v informacijski sistem delodajalca ter neupravičeno natisnila dokumente iz računalnika sodelavke, ter nekatere (dokumente) odnesla iz prostorov delodajalca. S tem ravnanjem je storila kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja napada na informacijski sistem iz določbe 221. člena KZ-1, zaradi česar je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina pooblastila - začetek stečajnega postopka kot ovira za dovolitev naslednjih vpisov - mednarodni element v razmerju - pravo črne gore
V obravnavani zadevi je pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno, saj je notarsko overjeno, v njem pa stečajni upravitelj predlagatelja pooblaščenca odvetnico, da v njegovem imenu uredi vse potrebno za prenos lastništva, med drugim tudi podpiše kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo ter overi podpis pri notarju. Dejstvo, da v pooblastilu nista poimensko navedena kupca iz kupoprodajne pogodbe, na veljavnost pooblastila in izdanega zemljiškoknjižnega dovolila, ne more vplivati.
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.