stroški upravljanja – ključ delitve stroškov – velikost solastniškega deleža – določitev solastniških deležev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Trditveno breme o tem, da se izračun, ki ga je uporabila tožeča stranka, ne razlikuje od izračuna, ki izhaja iz Pogodbe o upravljanju ali iz določbe 182. člena SZ-1, je bilo na tožeči stranki, ki pa mu ni zadostila.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Repertoar tožeče stranke predstavljajo vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Stališče, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VSL0066054
ZP-1 člen 19, 19/7, 20, 67, 67/2, 202c/2, 202c/4. ZUP člen 87, 87/4.
uklonilni zapor – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist in korist samoupravne skupnosti – vročanje – smiselna uporaba določb zakona, ki odreja splošni upravni postopek
Ker je storilec hkrati z ugovorom zoper sklep sodišča prve stopnje o določitvi uklonilnega zapora podal predlog za nadomestitev globe, nato pa se ni zglasil na koordinacijski sestanek na centru za socialno delo, je sodišče pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
predhodna odredba - sklep o popravi - pravdna dejanja nepristojnega sodišča - nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem
Sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, nadaljuje postopek, kot da bi se bil začel pred njim. Torej lahko tudi popravlja očitne pisne napake predhodnega sodišča. Pravdna dejanja nepristojnega sodišča niso brez veljave samo zaradi tega, ker jih je opravilo nepristojno sodišče. Povratni odstop zadeve zgolj zaradi poprave pisne pomote, kot ga v pritožbi pričakuje dolžnik, ni možen. Pravzaprav ni možen v nobenem primeru, saj po pravnomočnosti sklepa o nepristojnosti prejšnje sodišče ne more več opravljati nobenih procesnih dejanj.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – procesna predpostavka – zakonski rok – brezplačna pravna pomoč
Plačilo predujma ali njegova oprostitev z odločbo o brezplačni pravni pomoči je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Rok, določen v tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžnik še ni prejel odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
Z izpodbijanimi kompenzacijami je tožena stranka prejela celotno poplačilo terjatev do tožeče stranke, njena korist pa je bila v tem, da ji ni bilo treba plačati dolgov v enaki višini tretjemu udeležencu v verižnih kompenzacijah. V razmerju do tožeče stranke je imela korist od izpodbijanega pravnega dejanja le tožena stranka in ne tudi tretji udeleženec verižnih kompenzacij, zato je tožeča stranka pravilno uperila tožbeni zahtevek le zoper toženo stranko.
Upniki niso le navadni upniki, temveč tudi upniki prednostnih terjatev in zavarovanih terjatev. Pravna dejanja so torej izpodbojna v primeru, da bo poplačilo katerihkoli stečajnih upnikov manjše, kot pa bi bilo v primeru, da izpodbijano pravno dejanje ne bi bilo storjeno.
Pravilnik o sodnih cenilcih in sodnih izvedencih člen 45, 47, 47/3, 51.
izvedenina – izvedenec finančne stroke – izjemno zahtevno mnenje – povečanje do 50% - dodatno vložen čas – predujem
Izvedenec je upravičen do nagrade in stroškov v skladu s Pravilnikom, zato sklicevanje na nesorazmernost med višino priznanih stroškov in višino založenega predujma ni utemeljeno. Izvedenka ni pojasnila, za kaj bi ji šel dodatno vložen čas za obračune in izdelavo analitičnih evidenc.
predlog za izvršbo v elektronski obliki – predpisan obrazec – postopek in način priglasitve upnikovih stroškov – izvršilni stroški – stroškovni zahtevek – opredelitev stroškov
Če upnik predlog za izvršbo vloži na predpisanem obrazcu, ki ga izpolni skladno z obveznimi navodili in tako na predpisan način na predpisanem obrazcu zahteva povrnitev odvetniških stroškov, ni mogoče reči, da njegov stroškovni zahtevek ni dovolj opredeljen.
revizija – rok za vložitev pravnega sredstva – pooblastilo za revizijo – sosporniški intervenient – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do sodnega varstva – pravica do enakega varstva – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – nerazumljiva vloga
Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient, kar pa ne pomeni, da jo lahko vloži v drugačnem (daljšem) roku, kot ta velja za stranko.
Pooblastilo je v procesno-tehničnem smislu priloga vloge; tako torej ni mogoč zaključek, da predložitev pooblastila pomeni, da je vložena tudi revizija
Dejstvo, da niti pooblaščenec niti administracija odvetniške pisarne pomanjkljivosti glede pooblastila ter navedbe stranke v vlogi nista zaznala, ni mogoče razlagati drugače, kot pomanjkanje skrbnosti.
Dejstvo, da je bila kot vlagatelj revizije navedena tožeča stranka, ki izrednemu pravnemu sredstvu ni predložila pooblastila v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP, ne pomeni nerazumljive vloge.
zavrženje tožbe – pravni interes za tožbo – priznanje izločitvene pravice – obstoj lastninske pravice
Tožeča stranka že ima lastninsko (izločitveno) pravico, priznanje katere zahteva v tem postopku, zato nima pravnega interesa za zahtevano pravno varstvo.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – zaznamba vrstnega reda z učinkovanjem pred zaznambo izvršbe
Glede na 73. člen ZZK-1 zaznamba vrstnega reda ne predstavlja ovire za konkretni vpis zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ki začne učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila taks v drugi zadevi – odprti sodni postopki – blokada transakcijskega računa
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožeče stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
pravni interes za vložitev tožbe – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register
Pravnega interesa za ugotovitev ničnosti vpisa, ki ga ni več, ter zahtevati njegov izbris, česar ni mogoče izvršiti, ker vpisa ni več, tožeča stranka ne bi mogla doseči.
spor majhne vrednosti - odmera stroškov postopka - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Tožnica ni upravičena do povrnitve sodne takse, saj po ZST, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, za transformacijo izvršilnega postopka v pravdnega sodna taksa ni bila predvidena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021650
KZ-1 člen 288, 288/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 434, 434/1.
pomanjkljivost obtožnega predloga - opis dejanja v obtožnem predlogu - opis kaznivega dejanja
Razen navedenega pa je opis dejanja v dopolnjeni vlogi oškodovanke kot tožilke tako pomanjkljiv, da za obravnavo ni sposoben in ga ni mogoče opredeliti kot kaznivo dejanje. V opisu dejanja so povzeti zakonski znaki kaznivega dejanja, kar pa ne zadostuje za obravnavo zadeve, saj iz vloge oškodovanke kot tožilke tudi po dopolnitvi vloge še vedno ni razviden konkreten očitek sodnici. V opisu dejanja ni konkretizirana očitana zavestna kršitev zakona, prav tako ni konkretizirano zatrjevanje, da je tožečo stranko oškodovala, prav tako pa je na ravni posplošenega zatrjevanja ostala navedba, da je toženima strankama dala prednost s tem, ko je neutemeljeno brez preverjanja (pretehtanja) dokaznih predlogov predlagateljice zavrnila.
Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069581
ZPP člen 7, 212, 286, 286a, 286b, 286b/1, 337. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 86, 120.
nastanek terjatve - zapisnik o končnem obračunu - dogovor plačila s kompenzacijami - potek garancijske dobe - zapadlost računa - uporaba posebnih gradbenih uzanc - trditveno in dokazno breme - pravočasnost dokaznega predloga - pomanjkljiva obrazložitev dokaznega sklepa na naroku
Morebitna pomanjkljiva obrazložitev na naroku, na katerem je bil sprejet dokazni sklep o zavrnitvi dokazov, lahko vpliva le na dolžnost stranke, ki zavrnitvi ugovarja, v kolikšni meri mora obrazložiti svoj ugovor kršitve določb pravdnega postopka v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP, ki ga poda na naroku po zatrjevani kršitvi.
Ker tožena stranka ni zagotovila izpolnitve svoje obveznosti z dogovorjenimi medsebojnimi kompenzacijami, mora tožeči stranki plačati v denarju. Dogovorjena izpolnitev je namreč nemogoča iz razlogov na strani tožene stranke, tožena stranka pa je ni omogočila niti po pisnem opozorilu tožeče stranke.
Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.