KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0079522
KZ-1 člen 183, 183/3, 191, 191/1, 192. ZKP člen 100.
obstoj kaznivega dejanja - nasilje v družini – nasilništvo - zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - spolna zloraba otroka – zakonski znaki kaznivega dejanja - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode
Z izpovedbo oškodovanke in ml. oškodovanca, nenazadnje pa tudi na podlagi njegovega lastnega priznanja krivde, je bilo obtožencu povsem nedvoumno dokazano kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1.
Obtoženec je z v sodbi obširno opisanim početjem, na povsem nedvoumen način zavestno posegel v spolno integriteto svojega, od šest do osem let starega otroka.
ZSReg člen 17, 23, 23/2, 24, 24/2, 29, 29/1, 29/1-1, 31, 34. ZGD-1 člen 511.
vpis posameznega podatka v sodni register pri že vpisanem subjektu vpisa – upravičeni predlagatelj – pravni interes – kršitev načela kontradiktornosti
Upravičen predlagatelj je vsaka oseba, ki ima pravni interes za vpis določenega podatka v sodni register. Pravni interes je torej treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
vrnitev poslovne sposobnosti – delna poslovna sposobnost – izboljšanje zdravstvenega stanja
Večjo predlagateljevo samostojnost je mogoče doseči zgolj s samostojnim nastopanjem v pravnem prometu oz. zgolj z zmanjšanjem omejitev na tem področju.
Ker se je zdravstveno stanje osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, spremenilo tako, da je sposobna sprejeti odločitev glede svojega bivanja in razpolagati z denarjem, potrebnim za pokrivanje vsakodnevnih življenjskih stroškov, ji je vrnjena delna poslovna sposobnost.
Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka v ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ni več oporekala obstoju obligacijskega razmerja med strankama in je potrdila, da je temelj njunega medsebojnega poslovanja pogodba o finančnem leasingu premičnin. Prav ima, da je po materialnem pravu merodajen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi in ne ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi. S širitvijo prve alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ na ugovor zoper sklep o izdani predhodni odredbi bi dolžnik naknadno pridobil možnost spreminjati že vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi ter se na ta način izogniti domnevi nevarnosti. To bi bilo z vidika upnika nedopustno. Dolžnik se mora že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi zavedati posledic, ki jih prinaša ugovor, v katerem zanika obstoj obligacijskega razmerja z upnikom, če potem upnik predloži listino, iz katere izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
Ker tožena stranka ni niti navedla ustreznih dejstev, ki bi upravičevala nujnost v smislu 1. odstavka 399. člena ZGD-1, je sodišče prve stopnje pravilno tožbenemu zahtevku ugodilo in s tem delničarjem omogočilo, da bodo prejeli vsaj minimalno zagotovljeni znesek udeležbe na dobičku.
Ne zadostuje, da bo zadržani dobiček uporabljen za ukrepe, ki so po presoji skrbnega gospodarstvenika koristni ali nujni, saj se tudi nujni ukrepi načeloma lahko opravijo brez posega v pravico do delitve vsaj dela dobička. Nujen mora biti torej poseg v pravico do udeležbe na dobičku.
ZPP člen 253, 253/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40, 50, 51.
dopolnitve izvedenskega mnenja - stroški za dopolnitev - zaslišanje izvedenca
Stališče, da bi moral izvedenec svoje delo v celoti opraviti že v izvedeniškem mnenju, je napačno. Izvedenčeva nadaljnja pojasnila so nujno vezana na morebitne pripombe pravdnih strank na že prej izdelano pisno mnenje. Ravno za situacije, ko se kasneje izkaže, da so nadaljnja pojasnila izvedenca nujna, zakon predvideva tudi zaslišanje izvedenca.
oprostitev plačila sodne takse – trditveno in dokazno breme – oprostitev plačila taks v drugi zadevi – odprti sodni postopki – blokada transakcijskega računa
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks velja samo v postopku, v katerem je bil izdan, zato sklicevanje tožeče stranke, da je bila v nekem drugem pravdnem postopku oproščena plačila sodnih taks, v tem postopku ne more imeti pravnih učinkov.
zavrženje tožbe – pravni interes za tožbo – priznanje izločitvene pravice – obstoj lastninske pravice
Tožeča stranka že ima lastninsko (izločitveno) pravico, priznanje katere zahteva v tem postopku, zato nima pravnega interesa za zahtevano pravno varstvo.
Ker po 5. členu ZZK-1 vpisi pravic v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (če zakon ne določa drugače), gre za posebno pravno fikcijo, da je zemljiškoknjižno sodišče o dovolitvi vpisa odločilo že v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka in ne šele kasneje, ko bo izdan sklep o dovolitvi vpisa, če bodo izpolnjeni vsi pogoji.
revizija – rok za vložitev pravnega sredstva – pooblastilo za revizijo – sosporniški intervenient – upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje – pravica do sodnega varstva – pravica do enakega varstva – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – nerazumljiva vloga
Intervenient s položajem enotnega sospornika lahko vloži izredno pravno sredstvo tudi v pravdi, ki se je do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ni udeležil kot intervenient, kar pa ne pomeni, da jo lahko vloži v drugačnem (daljšem) roku, kot ta velja za stranko.
Pooblastilo je v procesno-tehničnem smislu priloga vloge; tako torej ni mogoč zaključek, da predložitev pooblastila pomeni, da je vložena tudi revizija
Dejstvo, da niti pooblaščenec niti administracija odvetniške pisarne pomanjkljivosti glede pooblastila ter navedbe stranke v vlogi nista zaznala, ni mogoče razlagati drugače, kot pomanjkanje skrbnosti.
Dejstvo, da je bila kot vlagatelj revizije navedena tožeča stranka, ki izrednemu pravnemu sredstvu ni predložila pooblastila v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP, ne pomeni nerazumljive vloge.
spor majhne vrednosti - odmera stroškov postopka - pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Tožnica ni upravičena do povrnitve sodne takse, saj po ZST, ki je veljal v času vložitve predloga za izvršbo, za transformacijo izvršilnega postopka v pravdnega sodna taksa ni bila predvidena.
ZFPPIPP člen 97, 97/1, 116, 117, 117/1, 118, 118/4, 121, 121/1. ZPP člen 243, 244, 244/1, 244/2.
razširitev upravitelja – položaj upravitelja – položaj izvedenca – smiselna uporaba ZPP – delovna nezmožnost
ZFPPIPP celovito ureja razloge za razrešitev upravitelja, zato ni nobenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določila ZPP, ki veljajo za izvedence. Položaja nista v ničemer primerljiva, zato teh določb ZPP ni mogoče uporabiti niti smiselno, kaj šele neposredno.
Če je upravitelj že ves razpoložljivi predujem porabil, ne da bi pri tem uspel najti in unovčiti kakšno premoženje stečajnega dolžnika, to ne pomeni, da je postal delovno nezmožen.
Upravitelj ne more izbirati le stečajev, v katerih je dovolj stečajne mase, da bo po svojem mnenju zadostno poplačan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0069581
ZPP člen 7, 212, 286, 286a, 286b, 286b/1, 337. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 86, 120.
nastanek terjatve - zapisnik o končnem obračunu - dogovor plačila s kompenzacijami - potek garancijske dobe - zapadlost računa - uporaba posebnih gradbenih uzanc - trditveno in dokazno breme - pravočasnost dokaznega predloga - pomanjkljiva obrazložitev dokaznega sklepa na naroku
Morebitna pomanjkljiva obrazložitev na naroku, na katerem je bil sprejet dokazni sklep o zavrnitvi dokazov, lahko vpliva le na dolžnost stranke, ki zavrnitvi ugovarja, v kolikšni meri mora obrazložiti svoj ugovor kršitve določb pravdnega postopka v smislu 1. odstavka 286.b člena ZPP, ki ga poda na naroku po zatrjevani kršitvi.
Ker tožena stranka ni zagotovila izpolnitve svoje obveznosti z dogovorjenimi medsebojnimi kompenzacijami, mora tožeči stranki plačati v denarju. Dogovorjena izpolnitev je namreč nemogoča iz razlogov na strani tožene stranke, tožena stranka pa je ni omogočila niti po pisnem opozorilu tožeče stranke.
odločanje o predlogu za odpust obveznosti – selitev v tujino
Namen odpusta obveznosti, višina obveznosti in izvajanje nadzora nad dolžnico v času preizkusne dobe tako s strani upravitelja kot tudi upnikov, v tej fazi postopka niso odločilne. Navedene okoliščine so lahko predmet odločanja sodišča šele v nadaljnjem postopku, kolikor bodo upniki ali upravitelj vložili ugovor proti odpustu obveznosti.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – procesna predpostavka – zakonski rok – brezplačna pravna pomoč
Plačilo predujma ali njegova oprostitev z odločbo o brezplačni pravni pomoči je procesna predpostavka za začetek stečajnega postopka. Rok, določen v tretjem odstavku 233. člena ZFPPIPP, je zakonski rok, zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da dolžnik še ni prejel odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
PRAVO OMEJEVANJA KONKURENCE – VARSTVO KONKURENCE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074634
ZPOmK člen 10, 17, 37, 44. ZPOmK-1 člen 62, 62/2. ZOR člen 16, 165, 189, 189/3. OZ člen 10, 168, 168/3. ZPP člen 186, 215, 216, 247, 249, 286, 286/5.
zloraba prevladujočega položaja – predpostavke odškodninske odgovornosti – aktivna legitimacija – višina škode – izgubljeni dobiček – sukcesivno nastajajoča škoda – zastaranje odškodninskega zahtevka – prosti preudarek – ne ultra alterum tantum – izvedensko mnenje – zahteva za izločitev izvedenca – nagrada izvedenca – potrebni stroški -privilegirana sprememba tožbe – pravočasno navajanje dejstev – prekluzija – odločanje po pravilu o trditvenem in dokaznem bremenu
Tožeča stranka ni nosilec pravice, ki jo s tem zahtevkom uveljavlja, kar pomeni, da ji po materialnem pravu takšno upravičenje (zahtevati od tožene stranke vključitev njenih CD-romov v I. pakete) ne pripada.
Poglavitni učinek ugotovitvene odločbe Urada je, da prizadetim udeležencem na trgu olajšuje uveljavljanje morebitnih odškodninskih zahtevkov. Eventuelno bi bilo mogoče tem udeležencem priznati upravičenje do prepovednih zahtevkov (prepoved nadaljnjih kršitev bi sicer praviloma moral izreči Urad v posledici ugotovljene zlorabe), nihče od njih pa nima samostojnega tovrstnega dajatvenega zahtevka, kot ga je postavila tožeča stranka.
Delna odločba Urada ne ureja vprašanja vzročne zveze kot predpostavke civilnopravnega instituta odškodninske odgovornosti, vendar pa ga ureja v konkurenčnopravnem kontekstu.
Tožeči stranki ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med kršitvijo in zatrjevano škodo, pač pa zgolj vzročno zvezo med že ugotovljenimi protikonkurenčnimi učinki in nastalo škodo.
Škoda v višini tržne vrednosti izgubljenih naročnikov je pravno priznana. Kot merilo dobička, „ki bi ga bilo utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari“ se lahko uporabijo podatki o doseženem dobičku kršitelja. Če je ocena višine nastale škode lahko samo približna, zato je še posebej pomembno, da sodišče pri odločanju o višini škode ne uporabi previsokega dokaznega standarda (dokazne mere). V takšnem primeru je treba uporabiti pravilo prostega preudarka iz 216. člena ZPP.
pravica uporabe - lastninsko preoblikovanje podjetij - delitveni načrt
V primeru delitve gospodarske družbe, je sedaj skladno z določbo 45. člena ZZK-1 potrebno predložiti delitveni načrt. Leta 1990 veljavni Zakon o podjetjih je v 14. členu v takem primeru predvideval sprejem sklepa o statusni spremembi podjetja in pogodbeno ureditev medsebojnih razmerij, v katerih se opravijo statusne spremembe. Predlagatelj takih listin ni predložil, listine, na katere se sklicuje, pa v okviru predpisov zemljiškoknjižnega prava niso listine, ki bi utemeljevale predlagani vpis.