ustavitev izvršilnega postopka – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – najdeno premoženje izbrisane družbe – stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe - prekinitev izvršilnega postopka – napotitev upnika
Nad najdenim premoženjem družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije, ko te okoliščine ni mogoče več uveljavljati v postopku izbrisa, se opravi stečajni postopek. Če je to premoženje najdeno v postopku izvršbe, ki se je začel nad izbrisano pravno osebo pred njenim izbrisom iz registra, izvršilno sodišče (najprej) prekine izvršilni postopek in upnika napoti, da v 15 dneh po prejemu sklepa o napotitvi predlaga začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe.
Ob ugotovitvah, da je v letu 2011 dolžnik ustvaril izgubo in da ima blokiran transakcijski račun, je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik zmore zagotoviti plačilo sodne takse v višini 40 EUR, zmoten.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – objektivna odgovornost – skrbnost – mokra in spolzka tla - keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti – naključje – pasivna legitimacija zavarovalnice
Nesrečno naključje, katerega rezultat je nastala škoda, v odsotnosti krivca zanjo ali pa okoliščin, ki pogojujejo objektivno odgovornost, bremeni tistega, ki se mu je pripetilo.
V našem pravu je krivdna odgovornost pravilo, objektivna odgovornost pa izjema in je treba že po splošnem interpretacijskem pravilu izjeme tolmačiti ozko. Bolj konkretno pa velja, da sodobna sodna praksa odškodninskega področja oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari (in dejavnosti), ki same po sebi, manj pa glede na vsakokratne okoliščine primera, pomenijo povečano nevarnost. Če namreč iz same stvari (ali dejavnosti) ne izhaja nevarnost, ki presega običajno raven, stvar (ali dejavnost) pa postane nevarna šele zaradi določenih okoliščin, je povzročitev teh okoliščin večinoma možno pripisati ravnanju (vključno z opustitvami) določenih oseb.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, iz katerih kljub ustrezni pazljivosti izhajajo nadpovprečni riziki za varnost ljudi in premoženja.
Keramična tla s keramiko manjše zdrsljivosti ne predstavljajo povečane nevarnosti za okolico.
Trditveno in dokazno breme glede višine stroškov za opravo nadomestnega dejanja ima upnik v predlogu za izvršbo in ne dolžnik v ugovoru. Če sodišče takemu predlogu ugodi, mora sklep vsebovati tudi naložitveni del, kot to izhaja iz drugega odstavka 225. člena ZIZ, izvršba pa se opravi na račun sodišča (gre za obliko sodnega depozita).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0069570
ZRacS-1 člen 1, 1/3.
izpodbijanje akta Računskega sodišča – pogodba o poslovodenju -krizni management - podjemna pogodba - premija za uspeh - aktivna legitimacija
Pogodbam, s katerimi se ena pravna oseba drugi zaveže opravljati storitve svetovanja in priskrbeti ustrezno usposobljen kader za izvedbo sanacije (t.i. krizni management) proti dogovorjenemu plačilu, sodna praksa ne odreka veljavnosti.
Po tretjem odstavku 1. člena ZRacS-1 aktov, s katerimi Računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. V revizijskem poročilu ugotovljeno dejstvo, da je bil poslovni izid pri družbi E., d.d., za leto 2003, upoštevaje potrebne popravke, negativen, pritožbeno sodišče zato šteje kot neizpodbojno.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0076590
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/2, 502/2-1, 502/4. ZSReg člen 35.
registrski postopek – vpis sprememb – vpis izključitve družbenika – poslovni delež izključenega družbenika – sklic skupščine – dnevni red – sprememba dnevnega reda
Vpisa izključitve družbenika ni mogoče pogojevati z vpisom posledic izvedbe postopka po drugem odstavku 502. člena ZGD, niti same izvedbe takšnega postopka, saj ZGD med drugim družbenikom daje na razpolago določen čas, da odločijo o usodi zneska osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež izključenega družbenika.
Registrsko sodišče ne presoja vsebinskih razlogov za izključitev, temveč le, ali je bil sklep o izključitvi sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe.
Stališče tožeče stranke, da bi, če bi vzdržali razlogi sodišča prve stopnje, le to moralo ugotoviti nesklepčnost tožbe že ob pričetku obravnavanja, ne pa 6 let po nepotrebnem voditi pravdo, na pravilnost sodbe ne vpliva, zato pritožbeno sodišče tega razloga ne more upoštevati kot bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076611
ZPP člen 7, 212, 286. OZ člen 633-639.
gradbena pogodba – trditvena podlaga – pobotni ugovor – jamčevanje za stvarne napake – odprava napak – povračilo stroškov plačanih drugemu izvajalcu – dodatna dela – izvedensko mnenje
Toženec glede tožbenega zahtevka za plačilo stroškov drugemu izvajalcu, ki ga uveljavlja v pobot, ni ponudil dejstvene podlage. Stranki, očitno pa tudi sodišče, sta prepustili ugotavljanje dejanskega stanja (brez dejstvene podlage) izvedencu na podlagi predložene listinske dokumentacije.
Če obdolženec uveljavlja, da je pil alkoholne pijače po prometni nesreči, sodišče postavi izvedenca toksikologa, da glede na rezultate strokovnega pregleda ugotovi, kolikšna je bila stopnja alkohola v krvi v času prometne nesreče.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – legitimacija upnika za pritožbo – predlagatelj postopka
V 2. odst. 438. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa predlagatelj postopka vloži pritožbo v osmih dneh po vročitvi sklepa. Iz navedene določbe izhaja, da je pritožba proti sklepu o ustavitvi postopka izbrisa omejena le na predlagatelja postopka iz 433. člena ZFPPIP, to je oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe.
Ker tožena stranka ni navedla, zakaj gradbenega dnevnika nima, pritožbeno sodišče šteje, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu glede spornih dejstev (ali je in katera dela je opravila za tožečo stranko, koliko ur, s katerimi delavci, kakšna je bila cena del) zadostila, saj je tožena stranka z opustitvijo dolžnega ravnanja (hraniti dnevnik in ga predložiti) tožeči stranki onemogočila, da bi tožbene navedbe natančneje konkretizirala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0059957
ZPP člen 443, 443/1, 452, 452/2, 452/3, 458, 458/1. OZ člen 39. ZNPosr člen 2, 2-5, 25.
ničnost pogodbe - spor majhne vrednosti - načelo javnosti - pogodba o nepremičninskem posredovanju - nedopustna kavza - število dopustnih vlog - vložitev tretje vloge v zakonskem roku
Stranka lahko v sporu majhne vrednosti, poleg tožbe oziroma odgovora na tožbo, lahko vloži le eno pripravljalno vlogo. Vložitev te vloge je sicer res vezana na rok 8 dni od prejema odgovora na tožbo (oziroma poziva, da to stori), vendar pa to ne pomeni, da v tem roku lahko vloži poljubno število vlog. Vsaka dodatna vloga stranke, četudi vložena v zakonskem roku pomeni dodatno vročanje nasprotni stranki in s tem tudi pravico slednje, da se o njej izjavi, to pa pomeni dražji in daljši postopek.
Pogodbo o posredovanju je toženka morala podpisati pred ogledom, ko je tožeči stranki bilo jasno, da za toženko v zvezi z oglaševanim stanovanjem ne bo nobenega prizadevanja najti fizično ali pravno osebo, ki bo s toženko pripravljena skleniti pogodbo. Z vidika tožeče stranke je bil namen sklenjene pogodbe s toženko, da pridobi pravico do plačila brez ustrezne protidajatve, ki je sicer za te pogodbe značilna in kot jo opredeljuje ZNPosr. Takšna podlaga pa ni dopustna, saj nasprotuje ZNPosr, je pa tudi nemoralna.
nezgoda pri delu – odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – krožna žaga – nevarna stvar – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je za obstoj odškodninske obveznosti po principu objektivne odgovornosti ključna vzročna zveza med obratovanjem nevarne stvari oziroma opravljanjem nevarne dejavnosti ter škodo in ne vzročna zveza med škodo in (morebitnim) protipravnim ravnanjem ali opustitvijo odgovorne osebe, v postopku ugotovljeni pomanjkljivi nadzor delodajalca, neustrezna organizacija delovnega procesa (nezagotovljena pomoč sodelavca) in odsotnost ustreznih delovnih pripomočkov (podajalne naprave), na obstoj toženkine odgovornosti ne vplivajo.
V sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je krožna žaga nevarna stvar. Gre za stvar, pri obratovanju katere obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane znatna škoda, pri tem pa te škode kljub zadostni skrbnosti in upoštevanju varstvenih pravil ni mogoče vselej preprečiti.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065314
OZ člen 92, 93, 95, 95/1. ZPP člen 190.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom – dvojna prodaja nepremičnin – neveljavnost pravnega posla – ničnost – neomejeno uveljavljanje ničnosti – izstavitev zemljiškoknjižne listine – odtujitev stvari med pravdo – stroški postopka
Za dejanski stan ničnosti kasnejših odsvojitev oziroma močnejše pravice prvega kupca je pomembno, da sta toženca kupila zemljišče pred prvotožnico, ter slaba vera kasnejših kupcev oziroma pridobiteljev. Okoliščina, ali sta se na podlagi pogodbe in dogovora iz leta 1967 lahko vknjižila kot lastnika oziroma ali sta lahko upravičeno verjela, da sta (že) na njeni podlagi postala lastnika, je nerelevantna.
vrnitev poslovne sposobnosti – delna poslovna sposobnost – izboljšanje zdravstvenega stanja
Večjo predlagateljevo samostojnost je mogoče doseči zgolj s samostojnim nastopanjem v pravnem prometu oz. zgolj z zmanjšanjem omejitev na tem področju.
Ker se je zdravstveno stanje osebe, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, spremenilo tako, da je sposobna sprejeti odločitev glede svojega bivanja in razpolagati z denarjem, potrebnim za pokrivanje vsakodnevnih življenjskih stroškov, ji je vrnjena delna poslovna sposobnost.
klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila – vročanje pravni osebi na sedežu družbe – prepozna pritožba
Vročilnica obstaja, na njej je podpis prevzemnika, čeprav ni pečata in datuma, izpisanega z besedo. Vročitev je opravil kurir, vročilnica kot javna listina pa dokazuje resničnost tistega, kar je v njej navedeno, zato bi moral pritožnik njeno veljavnost izpodbiti.
Ocena uspešnosti posameznega dokaza in s tem njegove dokazne vrednosti, sloni ne le na njegovi notranji konsistentnosti, pač pa tudi na njegovi prepričljivosti v odnosu do drugih dokazov.
obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti – male avtorske pravice – varovana dela – repertoar kolektivne organizacije – pogodba z avtorjem – nevarovane stvaritve – časovne omejitve avtorske pravice – trditveno in dokazno breme – razmerja s tujimi elementi – uporaba slovenskega prava – načelo enakega obravnavanja tujih in domačih avtorjev – način obračunavanja avtorskega honorarja
Dokazno breme, da je predvajal glasbo prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku. Toženec bi lahko uspešno ugovarjal, da je predvajal zgolj avtorsko nezavarovana glasbena dela, za predvajanje katerih ne potrebuje dovoljenja tožnika, če bi dokazal, da je javnosti priobčeval ljudsko glasbo, glasbena dela, ki niso več avtorsko pravno varovana zaradi poteka 70-letnega roka iz 59. člena ZASP, še neobjavljena glasbena dela ali glasbena dela iz četrtega odstavka 151. člena ZASP, ki jih avtor lahko uveljavlja individualno.
Pritožbeno stališče toženca, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga zato pooblastijo sestrske organizacije – torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Pravilni način obračunavanja avtorskega honorarja je postopni način izračunavanja, saj je takšna razlaga določbe smiselna. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do položaja, ko bi za prostor z višjo kvadraturo bilo potrebno plačati nižji prispevek kot za prostor z nižjo kvadraturo.