ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 496. ZPP člen 80, 81, 81/5, 184, 187, 207.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesna predpostavka
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 (uveljavitev ZPUOOD), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati, zato je bil postopek prekinjen. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se prekinjeni postopek zoper družbenike izbrisane pravne osebe ne more več nadaljevati.
ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo – terjatev, ugotovljena v postopku prisilne poravnave
Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.
V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ustavitev postopka – umik tožbe – stroški postopka - pogodba o pripoznavi in obročnem odplačevanju dolga
Glede na dogovor pravdnih strank, s katerim je tožena stranka pripoznala sporno terjatev ter se obvezala tožeči stranki povrniti že nastale pravdne stroške in dejstvo, da je tožeča stranka tožbo umaknila še preden je tožena stranka navedeno terjatev poplačala, tožena stranka ni upravičena do povračila pravdnih stroškov oziroma sama nosi svoje stroške postopka v obravnavanem primeru.
Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.
Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
dodatek za dvojezičnost - premestitev
Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja
Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto profesor, in sicer za določeno obdobje do vrnitve odsotne delavke. Pogodbo je tožeča stranka podpisala, hkrati pa je podpisala tudi izjavo, da potrjuje, da je prejela v proučitev pisni predlog pogodbe. Druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer je bil zapisan določen čas sklenitve in prenehanja (od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012), tožeča stranka ni podpisala, temveč je podpisala le izjavo, da potrjuje, da je prejela v podpis pogodbo o zaposlitvi. Ta (druga) pogodba o zaposlitvi za določen čas tako ni bila podpisana s strani tožeče stranke in zato tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi poteka roka, določenega s to pogodbo. Tožeči stranki je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito in je, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, trajalo do vrnitve odsotne delavke. Za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so odločilne okoliščine, ki so znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo – dodatek k plači
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
Skladno z določbo 3. odst. 16. čl. ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To pomeni, da delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka po 65. čl. ZDDO na delovnih mestih (formacijskih dolžnostih), na katerih ta dodatek ni opredeljen.
Tožnikova zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50 %, tako da za opravljanje dejavnosti elektroinštalaterstva in zaključna gradbena dela s.p. ni več zmožen, zmožen pa je za drugo ustrezno delo z omejitvami, za katerega bi se lahko poklicno prekvalificiral. Razvrsti se ga v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije, ker še ni dopolnil 50 let starosti.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka – nova dejstva novi dokazi – kriva izpovedba priče
Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je izvedel za nove dokaze, ki potrjujejo njegovo izpoved, da kritičnega dne ni nikomur zaračunal vožnje oz. ni od nobenega potnika zahteval plačila za vožnjo, ker so vsi imeli mesečne vozovnice, ter da sta dve priči v prvem postopku krivo pričali. Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno zaključilo, da tožeča stranka uveljavlja le obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ). Ker ni odločalo o obstoju obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) je preuranjeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.
ZPIZ-1 člen 67, 68, 68/2, 191, 198. ZPIZ člen 202, 202/3.
invalidska pokojnina – gostota dobe
Tožnica, ki je do nastanka invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni dopolnila 6 let, 11 mesecev in 16 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Dopolniti bi morala 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe.
Obdobje zavarovanja, ko je bila tožnica direktorica in družbenica zasebne družbe, se kot pokojninska doba upošteva le, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje.
neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Tožnik se je zagovora pozabil udeležiti. Na vabilo se tudi v primeru, če datumov ne bi pomešal, ne bi odzval. Zdravstvenih razlogov za odsotnost z zagovora tožnik ni dokazal niti ni prosil za njegovo prestavitev. Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da se tožnik zaradi razlogov na strani delodajalca ni mogel ustrezno zagovarjati, zato tožniku pravica do zagovora ni bila kršena.
Tožnik o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na podlagi neupravičene obogatitve je obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja (190. člen OZ).
V tem sporu je bil ugotovljen prehod premoženja tožeče stranke med premoženje toženke (toženka je izvršila nakazila vtoževanih zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun). Vrnitvena obveznost zaradi neupravičene obogatitve je nastala, ker za takšen prehod premoženja ni bilo pravnega temelja. Toženka v tem sporu ni zatrjevala, da ima sporen prehod premoženja temelj v morebitni pogodbi, ki bi jo imela sklenjeno s tožečo stranko oziroma v zakonu ali drugem pravnoveljavnem aktu, zato so bili prenosi sredstev na račun toženke (ki jih je ta izvršila brez soglasja in vedenja direktorja tožeče stranke z nakazili zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun) izvršeni brez pravnega temelja. To pa pomeni, da je nastala njena vrnitvena obveznost zaradi neupravičene pridobitve. Če pa bi bila sporna izplačila toženki izplačana ob soglasju direktorja v okviru njegovih pristojnosti, kar trdi toženka v tem sporu, pa ne bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženke za izplačilo brez pravne podlage.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – napake volje – nedopustna grožnja – zmota – prevara – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – preklic odpovedi
Tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Tudi, če bi nadrejena tožniku res zagrozila, da bodo zaradi goljufije podali ovadbo na policijo, to ne bi predstavljajo nedopustne grožnje v smislu določbe prvega odstavka 45. člena OZ. Ta določa, da stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Grožnje s podajo ovadbe na policijo ni mogoče šteti za nedopustno.
Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati opustitve zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065298
OZ člen 39, 50. SPZ člen 132. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
societas leonina – causa donandi – ničnost pogodbe – lex commissoria – načelo vestnosti in poštenja – navidezna pogodba – dopustna podlaga – določitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek
Tožnik je svojo lastninsko pravico s „kupoprodajno“ pogodbo prenesel na prvotoženo stranko, pravice do plačila kupnine pa ni dobil. Takšen dogovor je dopusten le, če ima darilno podlago. Če ne, potem je v skladu z 39. členom OZ, ničen.
V konkretnem primeru niso bili podani pogoji za izdajo delne zamudne sodbe (glede zahtevka za plačilo regresa), saj je tožena stranka odgovorila na tožbo in v odgovoru jasno izrazila voljo, da nasprotuje vsem navedbam tožnice, ki jih ni pripoznala, torej tudi navedbam v zvezi z regresom za letni dopust, ter da nasprotuje preostalemu delu tožbenega zahtevka, to je tistemu delu, ki ga ni pripoznala, kar pomeni, da je predlagala zavrnitev tudi tistega dela tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, da tožena stranka tega nasprotovanja vsebinsko ni substancirala, saj za standard obrazloženosti, v zvezi z ugotavljanjem pogojev za izdajo zamudne sodbe, zadošča tudi nesubstancirano oporekanje tožbenim trditvam.
bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost - ugovori iz osnovnega posla - neupravičena vnovčitev garancije
Bistvo bančne garancije na prvi poziv je v tem, da banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu kot upniku iz zavarovane obveznosti. V tem smislu je obveznost banke – garanta abstraktna, vendar pa lahko tožnik zahteva vrnitev zneska, ki ga je banka izplačala po abstraktni bančni garanciji, pri tem pa mora dokazati, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih upravičenec iz temeljnega posla ni imel pravice do zneska, ki ga je prejel iz vnovčene bančne garancije.
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmožen za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine neutemeljen.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37. ZPIZ-1 člen 67, 177, 177/2.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnine
Tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je že bila upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine v BIH, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev (starostne pokojnine). Ker pogojev za priznanje invalidske pokojnine ne izpolnjuje, se bosanska pokojnina ne preračuna po 37. členu sporazuma, temveč še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v BIH.