• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 31
  • >
  • >>
  • 41.
    VDSS sodba Psp 102/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010667
    ZPIZ-1 člen 60, 93, 93/1.
    invalidnost – skrajšani delovni čas – delna invalidska pokojnina
    Tožnica, ki je zmožna za delo z razbremenitvami (fizično lažje delovno mesto, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 8 kg, brez globokega sklanjanja, brez stalne in dolgotrajne prisilne polsklonjene drže telesa), v polovičnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnost in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno z razbremenitvami pri delu in pravica do delne invalidske pokojnine.
  • 42.
    VSL sklep I Cpg 360/2012
    30.5.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0069579
    ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZPP člen 343, 343/4.
    pravni interes za pritožbo – terjatev, ugotovljena v postopku prisilne poravnave
    Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.

    V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.
  • 43.
    VDSS sodba X Pdp 506/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010513
    ZKolP člen 9, 9/2, 11, 11/1, 11/2. URS člen 155, 155/1.
    kolektivni delovni spor – dogovor – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - reprezentativni sindikat – retroaktivnost – neprava retroaktivnost - več reprezentativnih sindikatov
    Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.

    Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
  • 44.
    VDSS sodba Pdp 440/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010895
    ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
    dodatek za dvojezičnost - premestitev
    Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 45.
    VSK sklep II Ip 212/2013
    30.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005557
    ZIZ člen 196, 197, 198, 207.
    poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - zastavni upnik - vrstni red terjatev
    Izvršilno sodišče je dolžno povabiti na razdelitveni narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisa in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnega premoženja (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu mora sodišče te osebe tudi opozoriti, da lahko samo na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red (tretji odstavek 207. člena v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ).
  • 46.
    VSK sklep II Ip 208/2013
    30.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – SODNI REGISTER
    VSK0005573
    ZPUOOD člen 18.
    pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra – osebna odgovornost družbenikov
    Na dan, ko je bil dolžnik izbrisan, je pravne posledice urejal ZPUOOD, ki ni več določal osebne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe.
  • 47.
    VDSS sodba Pdp 404/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010875
    ZDR člen 42. ZDDO člen 65. ZJU člen 16, 16/3.
    plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo – dodatek k plači
    Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.

    Skladno z določbo 3. odst. 16. čl. ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To pomeni, da delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka po 65. čl. ZDDO na delovnih mestih (formacijskih dolžnostih), na katerih ta dodatek ni opredeljen.
  • 48.
    VDSS sodba Psp 71/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010649
    ZPIZ-1 člen 15, 60, 66, 66/3, 81, 86, 91, 95.
    invalidnost – poklicna rehabilitacija
    Tožnikova zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50 %, tako da za opravljanje dejavnosti elektroinštalaterstva in zaključna gradbena dela s.p. ni več zmožen, zmožen pa je za drugo ustrezno delo z omejitvami, za katerega bi se lahko poklicno prekvalificiral. Razvrsti se ga v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije, ker še ni dopolnil 50 let starosti.
  • 49.
    VDSS sodba Psp 64/2013
    30.5.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0010699
    ZPIZ-1 člen 51, 51/3, 53, 53/1, 53/3, 178, 180, 392. ZPIZ člen 39.
    odmera delne pokojnine – reaktivacija
    Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.
  • 50.
    VDSS sodba Pdp 521/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010521
    OZ člen 45., 46, 49. ZDR člen 79, 81, 81/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – napake volje – nedopustna grožnja – zmota – prevara – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – preklic odpovedi
    Tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Tudi, če bi nadrejena tožniku res zagrozila, da bodo zaradi goljufije podali ovadbo na policijo, to ne bi predstavljajo nedopustne grožnje v smislu določbe prvega odstavka 45. člena OZ. Ta določa, da stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Grožnje s podajo ovadbe na policijo ni mogoče šteti za nedopustno.

    Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati opustitve zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
  • 51.
    VSM sodba I Cpg 116/2013
    30.5.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSM0021698
    ZOR člen 1087, 1087/3.
    bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost - ugovori iz osnovnega posla - neupravičena vnovčitev garancije
    Bistvo bančne garancije na prvi poziv je v tem, da banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu kot upniku iz zavarovane obveznosti. V tem smislu je obveznost banke – garanta abstraktna, vendar pa lahko tožnik zahteva vrnitev zneska, ki ga je banka izplačala po abstraktni bančni garanciji, pri tem pa mora dokazati, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih upravičenec iz temeljnega posla ni imel pravice do zneska, ki ga je prejel iz vnovčene bančne garancije.
  • 52.
    VSL sodba I Cpg 610/2012
    30.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077839
    ZPP člen 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva – odjem električne energije – posest nepremičnine
    Pritožba izpodbija zaključek sodišča s trditvami, ki merijo na napačno ugotovljeno dejansko stanje. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, pa je pritožbeno sodišče vezano.
  • 53.
    VSL sodba I Cp 2506/2012
    30.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0076077
    ZPP člen 285, 286. ZTLR člen 55.
    prekluzija – materialno procesno vodstvo – priposestvovanje stvarne služnosti – omejitev priposestvovanja – družbeno sredstvo družbene pravne osebe
    Ker je služeča nepremičnina do omenjenega datuma predstavljala družbeno sredstvo družbene pravne osebe (do takrat se zato stvarna služnost ni mogla priposestvovati), do dne, ko je toženka pričela nasprotovati izvrševanju služnosti (8. 11. 2006), pa tudi ni mogla preteči niti 10-letna priposestvovalna doba, ki je eden izmed pogojev za priposestvovanje služnosti, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

    Do prekluzije ne more priti, če je sodišče opustilo (dolžno) materialno procesno vodstvo na prvem naroku. V tem primeru je treba stranki omogočiti, da naknadno navede nova dejstva in predlaga nove dokaze.

    Omejitev priposestvovanja, ki jo je določala kogentna določba 55. člena ZTLR (v skladu s katero se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, stvarna služnost ne more priposestvovati), predstavlja tako pomembno materialnopravno omejitev, da dopušča materialno procesno vodstvo in s tem naknadno navajanje dejstev ter dokazov.
  • 54.
    VSL sodba in sklep I Cpg 537/2012
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074640
    OZ člen 458, 480, 480/1, 662, 663, 663/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1.
    gradbena pogodba – prodajna pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – prevara – izločitev izvedenca – drug izvedenec
    Tožena stranka kot investitor in prodajalec ni odgovorna neposredno na podlagi zakona, temveč na podlagi prodajne pogodbe, s katero je prevzela odgovornost za solidnost gradbe.

    Potek jamčevalnega roka je upošteven le na podlagi ugovora tožene stranke in nanj sodišče torej ne pazi po uradni dolžnosti.

    Izvedenčev zapis ocen, ki v mnenje ne sodijo in navedba več napak, kot jih vtožuje tožeča stranka, ni okoliščina, ki bi zbujala dvom o pristranskosti.
  • 55.
    VDSS sklep Pdp 527/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010525
    ZPP člen 278, 278/1.
    zamudna sodba – odgovor na tožbo - obrazložitev
    V konkretnem primeru niso bili podani pogoji za izdajo delne zamudne sodbe (glede zahtevka za plačilo regresa), saj je tožena stranka odgovorila na tožbo in v odgovoru jasno izrazila voljo, da nasprotuje vsem navedbam tožnice, ki jih ni pripoznala, torej tudi navedbam v zvezi z regresom za letni dopust, ter da nasprotuje preostalemu delu tožbenega zahtevka, to je tistemu delu, ki ga ni pripoznala, kar pomeni, da je predlagala zavrnitev tudi tistega dela tožbenega zahtevka, s katerim je tožnica zahtevala plačilo regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, da tožena stranka tega nasprotovanja vsebinsko ni substancirala, saj za standard obrazloženosti, v zvezi z ugotavljanjem pogojev za izdajo zamudne sodbe, zadošča tudi nesubstancirano oporekanje tožbenim trditvam.
  • 56.
    VSL sklep II Cp 2661/2012
    30.5.2013
    PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059960
    ZASP člen 9, 59, 147, 151, 151/3, 151/4, 166, 166/1, 166/1-1, 176, 176/1, 176/2. ZPP člen 215.
    dokazno breme – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – javna priobčitev avtorsko nevarovanih del – priobčitev neodrskih glasbenih del – avtorska pravica tujih avtorjev
    Tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP, zato SAZAS varuje tudi male pravice tujih avtorjev.

    Dokazno breme, da neodrska glasbena dela, ki jih je javnosti priobčila, ne sodijo med zaščitena dela tožeče stranke, je na toženi stranki.
  • 57.
    VDSS sklep Pdp 375/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0010990
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10.
    predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka – nova dejstva novi dokazi – kriva izpovedba priče
    Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je izvedel za nove dokaze, ki potrjujejo njegovo izpoved, da kritičnega dne ni nikomur zaračunal vožnje oz. ni od nobenega potnika zahteval plačila za vožnjo, ker so vsi imeli mesečne vozovnice, ter da sta dve priči v prvem postopku krivo pričali. Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno zaključilo, da tožeča stranka uveljavlja le obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ). Ker ni odločalo o obstoju obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) je preuranjeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.
  • 58.
    VSL sodba I Cp 3493/2012
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0065298
    OZ člen 39, 50. SPZ člen 132. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
    societas leonina – causa donandi – ničnost pogodbe – lex commissoria – načelo vestnosti in poštenja – navidezna pogodba – dopustna podlaga – določitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek
    Tožnik je svojo lastninsko pravico s „kupoprodajno“ pogodbo prenesel na prvotoženo stranko, pravice do plačila kupnine pa ni dobil. Takšen dogovor je dopusten le, če ima darilno podlago. Če ne, potem je v skladu z 39. členom OZ, ničen.
  • 59.
    VDSS sklep Psp 204/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010737
    ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
    prepozna tožba
    Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe toženca, kar je prepozno, zato se zavrže.
  • 60.
    VSK sklep Cpg 71/2013
    30.5.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
    VSK0005525
    ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
    predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
    Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.

    V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 31
  • >
  • >>