CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077341
ZPP člen 215, 339, 339/2-14. SPZ člen 24.
uporabnina – dejanska oblast nad stvarjo – elementi posesti – uporaba zemljišča – prenehanje uporabe – izpolnitev pogodbene obveznosti – ureditev poti – obrazložitev sodbe
Ugotovitev, da je tožena stranka prenehala z uporabo spornega zemljišča še ne pomeni, da ima tožeča stranka odtlej posest nad tem zemljiščem oziroma, da je tožena stranka s tem izpolnila svojo obveznost iz najemne pogodbe in prepustila sporno zemljišče v posest tožeči stranki.
stečajni postopek - vlaganje vlog po odvetniku – vlaganje vlog v elektronski obliki
Ko je sodišče prve stopnje izpolnilo zakonsko dolžnost, da v določenem procesnem položaju stranko opozori na njene procesne možnosti ali dolžnosti, ter jo tudi seznanilo s posledicami, če ne bo ravnala v skladu s takšnim opozorilom oziroma pozivom, pa stranka tega kljub temu ne upošteva, ni mogoče govoriti o kršitvi dolžnikove pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS, niti do kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
ZZK-1 člen 16, 86, 88, 148. ZIZ člen 45, 45/3, 45/4, 170.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke – postopek po uradni dolžnosti – pravnomočnost osnovnega sklepa o izvršbi – presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine
Zemljiškoknjižno sodišče ni pojasnilo, zakaj glede na konkretni sklep o izvršbi, ki je bil v tej zadevi podlaga za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, vprašanje njegove pravnomočnosti ni pomembno. Presoditi bi moralo ne le, ali je obvestilu priložena ustrezna zemljiškoknjižna listina temveč tudi, ali je predlagani vpis, kot izhaja iz obvestila, skladen z vsebino listine.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0077793
ZIZ člen 40, 40/2, 40/4, 41a, 41a/2, 61, 61/4. ZPP člen 9, 11, 286, 286/4, 286/6, 286a, 286a/1, 302, 302/1. ZM člen 78.
obstoj stranke – navedba transakcijskega računa – menica – bianco menica – lastna menica – indosirana menica – ugovori iz temeljnega posla – ugovor zastaranja – prvi narok – res iudicata
Pomembno je predvsem, da upnik sam označi transakcijski račun, na katerega naj se izterjani znesek nakaže, ne pa da bi moralo sodišče iskati številko računa. To plačilo je prinosnina, zato mora biti povsem jasno, na kateri račun naj se znesek nakaže, da bo izpolnitev pravilna. Že jezikovno in logično pa je jasno, da je prvi narok lahko samo eden, vsi nadaljnji ne more biti več prvi.
Po preložitvi ne more več iti za prvi narok. Prvi narok za glavno obravnavo je tako samo dejansko prvi narok.
Če tožena stranka meni, da menice S. d.o.o. ne bi smel indosirati zaradi neobstoja terjatve, bi to morala uveljavljati proti S. d.o.o., kot gospodarski subjekt pa se zaveda ali bi se vsaj morala zavedati pomena menice in njenih posledic, še posebej če je menica indosirana (kot je v menični izjavi izrecno dovolila), in zato proti indosatarju ne more več uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja.
Zastaranje terjatve po osnovnem poslu je ugovor iz temeljnega razmerja, ki pa ga tožena stranka zoper tožečo stranko ne more uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0076568
ZPP člen 285. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 62.
gradbeni spor - gradbena pogodba - končna situacija - gradbene uzance - trditveno breme
V takih primerih se (ob tem, da tožeča stranka navede in pojasni pogodbo, ki je podlaga za končno situacijo, in generalne označbe, katera dela je opravila) ne pričakuje, da bo tožeča stranka v tožbo ali kasnejšo vlogo vključila celotno besedilo končne situacije z vso specifikacijo, temveč se šele na ugovor tožene stranke ugotovi, kaj je sploh sporno v končni situaciji in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – možnost poplačila terjatve – uveljavitev zavarovanj – materialno procesno vodstvo
Če upnik lahko uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način (četudi s težavami), pogoji za izpodbijanje niso podani, pri čemer je dokazno breme izpolnjevanja vseh pogojev za izpodbijanje pravnih dejanj na upniku, ki vloži izpodbojno tožbo.
ugovor neizpolnjene pogodbene obveznosti – celota izpolnitve – sukcesivnost dobav – ugovor zapadlosti – pogoj – plačilo glavnega izvajalca
Stranki sta sklenili nepogojno pogodbo, ki je začela učinkovati takoj. Tožeča stranka je svoj del obveznosti tudi izpolnila, v primeru, da je bilo plačilo tožene stranke odloženo do trenutka prejema plačila s strani glavnega izvajalca, pa je v sodni praksi jasno zavzeto stališče, da pogodbena določba, da bo naročnik (pod)izvajalcu plačal dolgovani znesek na dan, ko bo prejel plačilo s strani investitorja (v konkretnem primeru glavnega izvajalca), ureja rok plačila, ki je vezan na izpolnitev pogoja (odložen). Neizpolnitev tako določenega pogoja pa ne more pomeniti, da nasprotna stranka svojega dela obveznosti sploh ni dolžna izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. Najkasneje takrat, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, je treba šteti, kot da čas izpolnitve (rok) ni določen
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076584
ZPP člen 18, 18/3, 48, 48/1, 69. OZ člen 111, 406. ZMZPP člen 52, 52/3, 88, 88/1.
ugovor krajevne pristojnosti – pristojnost slovenskih sodišč – prorogacijska klavzula – sporazum o pristojnosti – veljavnost temeljne pogodbe – uporabnina – nepogodbena obveznost – litispendenca pred tujimi sodišči – solidarnost na upniški strani – aktivna legitimacija – materialno sosporništvo
Veljavnost sporazuma o pristojnosti ni odvisna od veljavnosti temeljne pogodbe, tudi če je njen sestavni del.
Na nepogodbeno obveznost tožene stranke se prorogacijska klavzula iz Pogodbe ne nanaša in za spore iz tega naslova veljajo splošna pravila o mednarodni pristojnosti glede na sedež tožene stranke.
Prorogacijsko klavzulo, ki je zapisana v končnih določbah Pogodbe, ni mogoče razumeti kot sporazum, ki določa krajevno pristojnost sodišča za vse spore med strankami, temveč za spore iz konkretnega pogodbenega razmerja.
Ker sta tožeči stranki materialna sospornika glede zahtevka na vračilo gotovine, tudi če se bo v postopku pred sodiščem prve stopnje kasneje ugotovilo, da zahtevek prve tožeče stranke ni utemeljen, to ne vpliva na veljavnost prorogacijske klavzule iz Pogodbe in ne gre za spor med tujimi pravnimi osebami, ki ni dovoljen pred slovenskimi sodišči.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076581
ZGD-1 člen 389, 614, 614/1, 614/3. ZPP člen 153, 153/1, 190.
izstop iz družbe – primerno denarno nadomestilo za odkup delnic – manjšinski delničar – prodaja delnic med postopkom – pravni interes – stvarna legitimacija – povračilo stroškov pravdnega postopka – sklep procesnega vodstva – založitev predujma – dopustnost pritožbe
Sporno razmerje v obravnavani zadevi predstavlja to, kolikšen znesek za delnico bi moral nasprotni udeleženec ponuditi predlagateljici. Izvorni postopek za ugotavljanje te vrednosti pa je nepravdni postopek, ki se tu vodi, ta vrednost pa zavezuje oba udeleženca postopka, ne glede na to, kako bo razmerje med njima dokončno urejeno.
Predlagateljica ima pravni interes za odločitev sodišča v tem postopku in ga zaradi tega, ker je nasprotni udeleženec odsvojil svoje delnice, nikakor ni mogla izgubiti.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - asignacija - nujna plačila - zmanjšanje čiste vrednosti premoženja - predlog za začetek postopka prisilne poravnave
Pri storitvah tožene stranke je šlo zgolj za redno revidiranje letnih računovodskih izkazov. Takega ravnanja pa ni mogoče uvrstiti med pripravo popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave ali listin, ki jih je takemu predlogu treba priložiti.
Na zmanjšanje čiste vrednosti premoženja ni mogoče gledati na način, da so asignacije z bilančnega vidika tožeče stranke povsem nevtralne. Tu torej ni pomemben le bilančni vidik, pomembno je tudi enakomerno poplačilo vseh upnikov, ki so do bodočega stečajnega dolžnika v enakem položaju – le v tem primeru se čista vrednost premoženja ne zmanjša.
Predpostavka za kakršnokoli odločitev o stroških pritožbenega postopka je opredeljena zahteva za povračilo le-teh. Pritožbeno sodišče (praviloma) odloča o pritožbi brez obravnave, zato mora stranka zahtevati povrnitev stroškov že v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076582
ZPP člen 311, 311/1, 333, 333/1, 343, 343/1. ZPSPP člen 24, 24/2, 26, 26/2. OZ člen 616.
najem poslovnih prostorov – najemna pogodba za nedoločen čas – sodna odpoved – odpovedni rok – začetek teka odpovednega roka – razlogi za odpoved – odpoved ob neprimernem času – povrnitev vlaganj – prepozna dopolnitev pritožbe
Vsaka sklenjena najemna pogodba za nedoločen čas se lahko s strani najemodajalca odpove brez razloga z enoletnim odpovednim rokom. Razlogi, zakaj je najemodajalec odpovedal najemno pogodbo, niso bistveni, saj ima najemodajalec možnost, da vloži odpoved najemne pogodbe brez razlogov.
Upoštevaje predpisani minimalni enoletni odpovedni rok najemodajalec zahtevi iz drugega odstavka 26. člena ZPSPP lahko zadosti le, če pri tem upošteva datum, ko je pri sodišču vložil odpoved najemne pogodbe, sicer bi bil tek enoletnega odpovednega roka odvisen od negotove okoliščine, kdaj bo sodišče odpoved najemne pogodbe uspelo vročiti najemniku – toženi stranki.
Odpovedi najemnega razmerja ni mogoče pogojevati s povrnitvijo vlaganj, saj za to v ZPSPP ni nobene podlage.
ZZK-1 člen 41, 234, 234/1. ZZK-95 člen 22. Zakon o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije paragraf 36.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - overjen podpis prodajalca na kopiji listine
Če podpis prodajalca na kopiji zasebne listine, katere vzpostavitev se zahteva, ni overjen, zemljiškoknjižno dovolilo ne ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice, zato tudi pogoji za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine iz prvega odstavka 234. člena ZZK-1 niso izpolnjeni.
odlog plačila sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog – preverjanje premoženjskega stanja
V obravnavanem primeru tožnica s splošnimi navedbami in pomanjkljivo izpolnjeno izjavo o premoženjskem stanju, ob izostanku drugih dokazil, ni zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, zato je njen predlog za odlog plačila sodnih taks neutemeljen.
ZZK-1 člen 40, 40/1-1, 40/1-2, 94, 94/1, 94/2, 94/3.
učinki začetka stečajnega postopka - zasebna listina - datum overitve zemljiškoknjižnega dovolila
Skladno s 3. točko tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz 2. točke, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, tudi v primeru, če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnem začetka stečajnega postopka.
Tožeča stranka je tožbo umaknila takoj po toženkini izpolnitvi zahtevka, to dejstvo pa jo razbremenjuje obveznosti povračila pravdnih stroškov tožene stranke.
Prevoznik stojnine ne more uveljavljati enako kot stroškov, do povračila katerih je sicer upravičen zaradi ovir, ki so nastale brez njegove krivde, temveč jo mora – kot poslovno odškodninsko odgovornost – uveljavljati od tiste pogodbene stranke, ki je za škodo odgovorna.
ZST-1 člen 10, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 7, 212, 105, 105/2, 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju - priloge obrazca – nepopolna vloga – stečaj nasprotne stranke – preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Če obrazcu ZST-1 niso priložene predpisane priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah.
časovna omejenost pravic – izbris časovne omejene pravice
Za razliko od sedaj veljavnega Zakona o zemljiški knjigi, ki v 21. členu določa, da se v primeru časovne omejenosti pravice, vpiše tudi podatek o dnevu prenehanja te pravice, je prej veljavni Zakon o zemljiški knjigi v drugem odstavku 14. člena določal, da se vpiše čas trajanja te pravice.