preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – odsotnost strank – fikcija umika – popolna pasivnost strank – kratkotrajna zamuda na narok – razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Do fikcije umika tožbe lahko pride le, če obe stranki ne prideta na prvi narok, na katerega sta bili povabljeni, ne pa tudi v primeru zgolj kratkotrajne zamude na narok.
Fikcija umika tožbe v primeru prvega naroka za glavno obravnavo nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok.
Odmera pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi zloma desne golenice v končnem delu.
povračilo pravdnih stroškov – sosporniki – stroškovni zavezanci – skupno zastopanje – umik tožbe – pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov – stroški fotokopij
Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).
Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.
posojilna pogodba – ugovor neizpolnjene pogodbe – trditveno in dokazno breme – zadolžnica
Posojilojemalec mora posojilodajalcu vrniti samo toliko, kot je od njega dejansko prejel, sicer se njegovi zahtevi lahko upre z ugovorom neizpolnjene pogodbe.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
Za presojo, ali je dolžnik izpolnil obveznost oz. spoštoval prepoved, naloženo z začasno odredbo, ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“, vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj daje vtis, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0065317
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 1013. ZGD-1 člen 635.
poroštvo - poroštvena pogodba - poroštvena izjava - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa v sodni register - prenos premoženja - aktivna legitimacija - procesna legitimacija
Z vpisom v sodni register so nastopili pravni učinki, tj. prehod premoženja podružnice na tožečo stranko (konstitutiven učinek vpisa v sodni register). Tudi če bi držale navedbe toženca, da je v postopku oddelitve poslovanja slovenske podružnice za prevzem v tožečo stranko prišlo do napak, to ne more izničiti učinka vpisa v sodni register, ki je v prenosu premoženja na tožečo stranko. Pravne posledice statusnega preoblikovanja, ki nastopijo z vpisom v sodni register, so namreč tako obsežne in daljnosežne, da je onemogočeno morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja oziroma tistega stanja, ki je obstajalo pred vpisom preoblikovanja v sodni register.
Skladno s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, pa je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki ustno olajševalno zavezo zatrjuje.
Toženci niso bili dobroverni posestniki nepremičnine, saj so vedeli za obstoj tožnika ter da ga kljub temu o zapuščinski obravnavi niso obvestili, niti ga niso navedli v smrtovnici.
ZPP člen 248, 252, 252/2, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 82.
sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca - disciplinski postopek zoper izvedenca - stranke postopka - razrešitev izvedenca - kaznovanje izvedenca - zmožnost odgovora na zastavljeno vprašanje - dopustnost pritožbe stranke - pravni interes za pritožbo
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, le-tega kaznuje.
Ker je izvedenec že opravil svojo nalogo oziroma izdelal mnenje, ga ni mogoče razrešiti naloge.
Ker je stranka tega disciplinskega postopka zgolj izvedenec, pravdne stranke pa ne, pritožba tožene stranke zoper sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca ni dovoljena.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
Pri ugotavljanju pasivne legitimacije tožene stranke v predmetni pravdi je odločilna določba petega odstavka 14. člena ZSKZ, ki določa da je Sklad pravni naslednik upravljavcev kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini v delu, ki se nanaša na kmetijska zemljišča, kmetije in gozdove, ki so bili preneseni nanje.
Tožeča stranka v konkretni pravdi uveljavlja izpolnitev pogodbene obveznosti tožene stranke (izročitev nadomestnega zemljišča oziroma plačilo odškodnine) po 3. členu pogodbe, za kar je podana pristojnost sodišč in ne upravnega organa.
zahteva za oceno ustavnosti – prekinitev postopka – odločitev Ustavnega sodišča – razveljavljena pravna podlaga
Ker izpodbijani sklep temelji na protiustavni ter s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni pravni podlagi, je na dlani tudi odločitev pritožbenega sodišča.
premoženjska razmerja med zakonci – razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje zakonca – vlaganje posebnega premoženja zakonca v posebno premoženje drugega zakonca – obligacijski zahtevek
Tožnica je z denarnimi vložki iz posebnega premoženja povečevala vrednost skupnega premoženja, ki je bil namenjen tudi za kritje stroškov adaptacije nepremičnin v lasti toženca, zato gre za skupno terjatev iz naslova skupnega premoženja do posebnega premoženja toženca.