OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077339
OZ člen 179. ZPP člen 254.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – izvedensko mnenje – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami sodnega izvedenca še ni razlog za postopanje po 254. členu ZPP.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko odškodnina prisodi le izjemoma, če so bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Sicer se začasne omejitve upoštevajo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
Odmera pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi zloma desne golenice v končnem delu.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
povračilo pravdnih stroškov – sosporniki – stroškovni zavezanci – skupno zastopanje – umik tožbe – pavšalni znesek za izdelavo in izročitev dokumentov – stroški fotokopij
Odvetnik je za vsakega izmed tožencev opravil različna procesna dejanja. Skupno je bilo le njuno zastopanje na naroku dne 5.1.2012, a tudi ta strošek ne odpade na oba. Zoper prvo toženko so bili namreč že pred tem izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato strošek njenega zastopanja na naroku ni bil potreben. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za stroške (zgolj) drugega toženca (in ne tudi prve toženke).
Ker toženec stroška za izdelavo in izročitev dokumentov ni določno opredelil, saj ni navedel števila kopij oziroma datotek, niti ga ni izkazal, do njegove povrnitve ni upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076097
OZ člen 347, 351, 352, 365. ZPP člen 182, 183.
nasprotna tožba – pobotni ugovor – zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine – kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu
Tožnica (ki je bila v zadevi P 135/2007 tožena stranka), je v tisti zadevi dne 20.1.2005 vložila laično vlogo, naslovljeno z "Ugovor tožene stranke na sklep št. 001 I 2004/01524, podrejeno pobotni ugovor in nasprotna tožba". Naslov vloge ne omogoča zaključka, da je bila nasprotna tožba vložena le kot pobotni ugovor. Da nasprotna tožba ni bila vložena kot pobotni ugovor, še bolj jasno izhaja iz vsebine te vloge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0065317
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 1013. ZGD-1 člen 635.
poroštvo - poroštvena pogodba - poroštvena izjava - domneva o popolnosti listine - sočasni ustni dogovor - trditveno in dokazno breme - statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa v sodni register - prenos premoženja - aktivna legitimacija - procesna legitimacija
Z vpisom v sodni register so nastopili pravni učinki, tj. prehod premoženja podružnice na tožečo stranko (konstitutiven učinek vpisa v sodni register). Tudi če bi držale navedbe toženca, da je v postopku oddelitve poslovanja slovenske podružnice za prevzem v tožečo stranko prišlo do napak, to ne more izničiti učinka vpisa v sodni register, ki je v prenosu premoženja na tožečo stranko. Pravne posledice statusnega preoblikovanja, ki nastopijo z vpisom v sodni register, so namreč tako obsežne in daljnosežne, da je onemogočeno morebitno vzpostavljanje prejšnjega stanja oziroma tistega stanja, ki je obstajalo pred vpisom preoblikovanja v sodni register.
Skladno s 1013. členom OZ poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno. Del porokove izjave, ki njegov položaj olajšuje, pa je veljaven tudi, če je dan v ustni obliki. V skladu z zakonsko domnevo o popolnosti listine je dokazno breme na tistemu, ki ustno olajševalno zavezo zatrjuje.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
Tožena stranka je uspela dokazati, da so bila izpodbijana plačila opravljena v rokih, ki so bili med pravdnima strankama dogovorjeni in ki so med njima veljali za običajne. S tem pa je skladno z drugim odstavkom 272. člena ZFPPIPP izpodbita domneva o obstoju objektivnega pogoja izpodbijanja iz 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP in se sodišču zato ni treba nadalje ukvarjati z vprašanji ali je prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja tožene stranke.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
preživninski zahtevek – določitev preživnine – potrebe otroka – nadstandardne potrebe – zmožnosti staršev – ugotovitev očetovstva
Celo v primerih, ko zavezančeve finančne sposobnosti omogočajo kritje nadstandardnih potreb, je potrebno le-te upoštevati v razumnem razmerju oziroma obsegu.
Preživnina se lahko zahteva od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. Od tega trenutka dalje pa se lahko zahteva ne glede na to, ali je bilo očetovstvo priznano oziroma ugotovljeno šele tekom preživninske pravde.
pogodba o svetovanju– pavšal za storitve – nemožnost izpolnitve – načelo proste presoje dokazov – izvedba predlaganih dokazov
Ker storitve niso bile opravljene, tožeča stranka, ne glede na to, da bi sicer, upoštevaje pogodbo, imela pravico delati in dobiti plačilo za opravljeno delo tudi v času odpovednega roka, tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila po vtoževanih računih.
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo, ker je lahko odločilna dejstva za odločitev v sporu ugotovilo že na podlagi listin.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
zahteva za oceno ustavnosti – prekinitev postopka – odločitev Ustavnega sodišča – razveljavljena pravna podlaga
Ker izpodbijani sklep temelji na protiustavni ter s strani Ustavnega sodišča razveljavljeni pravni podlagi, je na dlani tudi odločitev pritožbenega sodišča.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
objava popravka – objava dela popravka – odgovorni urednik – odgovornost za objavo informacije – več odgovornih urednikov – razlaga zakonske določbe
Vsak odgovorni urednik programskega sklopa odgovarja za svoj programski sklop, odgovorni urednik medija pa za objavo vseh informacij v mediju. AA, kot odgovorni urednik medija BB., je tako odgovoren tudi za objavo informacije v sklopu informativnega in športnega programa BB.
Toženi stranki ni možno naložiti, da objavi samo del popravka, ki izpolnjuje pogoje za objavo popravka, zavrniti pa objavo drugega dela popravka, ki ne izpolnjuje pogojev za objavo popravka.