vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – napaka v naslovu na ovojnici vloge
Stališče, da ravnanje tožnikove odvetnice, ki je pošiljko, namenjeno sodišču na Jesenicah, naslovila s pošto Mojstrane, ni bilo dovolj skrbno in da gre zato za očitno neupravičen razlog, ki preprečuje ugoditev predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je napačno.
stroški upravljanja - aktivna legitimacija upravnika – prenehanje pogodbe o upravljanju - pravdni stroški – stroškovnik - nagrada za narok
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe in prenehajo tudi vsa njegova morebitna pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti.
Za obrazložitev pravdnih stroškov zadošča, da sodišče na stroškovniku, na katerega se v obrazložitvi sodbe ali sklepa sklicuje, označi katere stroške in v kolikšni višini se prizna.
delitev solastnine - vrednost nepremičnine - nelegalna gradnja (črna gradnja) - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
Stranka nima a priori pravice do drugega izvedenskega mnenja.
Ker vrednost objekta, zgrajenega brez dovoljenj, predlagateljici ne koristi, je jasno, da ji tudi ne more škoditi strošek, (šele!) predviden bodisi za rušenje bodisi za legalizacijo, ki ga bo moral zaradi svojega samovoljnega ravnanja pač nositi nasprotni udeleženec sam.
nevarna dejavnost – objektivna odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nesreča pri delu – varstvo pri delu
Delovanje tožnika, ko je na delovišču pri prenašanju višine v ploh zabil žebelj, nanj pripel vrvico in jo napel, da bi lahko zabil žebelj še na drugem koncu, ne predstavlja nevarne dejavnosti, kljub posledici, da se je pri tem žebelj izruval iz ploha in priletel tožniku v oko.
Tožnik ni uspel dokazati, da je do nesreče prišlo zato, ker je delodajalec zanemaril predpise iz varstva pri delu oziroma ravnal v nasprotju s svojimi dolžnostmi, zato ni podana niti krivdna odgovornost za nastalo škodo.
pogodba o svetovanju– pavšal za storitve – nemožnost izpolnitve – načelo proste presoje dokazov – izvedba predlaganih dokazov
Ker storitve niso bile opravljene, tožeča stranka, ne glede na to, da bi sicer, upoštevaje pogodbo, imela pravico delati in dobiti plačilo za opravljeno delo tudi v času odpovednega roka, tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila po vtoževanih računih.
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo, ker je lahko odločilna dejstva za odločitev v sporu ugotovilo že na podlagi listin.
OSEBNOSTNE PRAVICE – USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0076046
URS člen 15, 35, 37, 37/1, 39, 39/1, 39/2. OZ člen 134.
komunikacijska zasebnost – pričakovano polje zasebnosti – elektronski nabiralnik – vdiranje v elektronski nabiralnik – javna oseba – fishing expedition
Slepo nedovoljeno vdiranje v elektronski nabiralnik (t.i. fishing expedition) je absolutno nedopustno. To velja tako za vdiranje prek računalniškega sistema, kakor za vdiranje prek tehničnih sredstev v stvarnem pojavnem svetu. Edino merilo je merilo pričakovanega polja zasebnosti.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
napotitveni sklep zapuščinskega sodišča – spor o obsegu zapuščine – res iudicata – zavrženje tožbe – pravni interes – nujni delež – obračunska vrednost zapuščine
Pravnomočno zaključek postopek, v katerem je tožnica (deloma) uspela z zahtevkom, da določene premičnine (oprema) sodijo v zapuščino po pokojnem, ne preprečujejo pravde, v kateri tožnica uveljavlja, da je toženec od zapustnika kot darilo dobil druge predmete (vozila in nepremičnine), kar naj se upošteva pri obračunski vrednosti zapuščine kot podlago za izračun njenega nujnega deleža.
Ugotovitev obračunske vrednosti zapuščine je pogojena z ugotovitvijo, katera razpolaganja zapustnika so dejansko predstavljala darila in kakšna je njihova vrednost. Tožnica s tožbo zahteva prvo navedeno ugotovitev in ima iz navedenih razlogov zanjo pravni interes oziroma korist.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076041
ZVCP-1 člen 119. ZOZP člen 7. ZPP člen 215.
regres zavarovalnice – vzročna zveza - vzročna zveza med alkoholiziranostjo in nastankom škode – dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - prehod dokaznega bremena
Z ugotovitvijo, da je alkoholni opoj vplival na toženčeve psihofizične sposobnosti (prizadete sposobnosti zaznavanja, razumevanja, nekritičnosti do nevarnosti), je dokazno breme, ki je sicer na tožeči stranki, glede vzročne zveze med alkoholiziranostjo in nastankom škode, prevaljeno na toženca.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
ZPP člen 248, 252, 252/2, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 82.
sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca - disciplinski postopek zoper izvedenca - stranke postopka - razrešitev izvedenca - kaznovanje izvedenca - zmožnost odgovora na zastavljeno vprašanje - dopustnost pritožbe stranke - pravni interes za pritožbo
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, le-tega kaznuje.
Ker je izvedenec že opravil svojo nalogo oziroma izdelal mnenje, ga ni mogoče razrešiti naloge.
Ker je stranka tega disciplinskega postopka zgolj izvedenec, pravdne stranke pa ne, pritožba tožene stranke zoper sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca ni dovoljena.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
Za presojo, ali je dolžnik izpolnil obveznost oz. spoštoval prepoved, naloženo z začasno odredbo, ni odločilen le trenutek odločanja o upnikovi vlogi, s katero obvesti sodišče o kršitvi izdane začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da spornih člankov, fotografij, videoposnetkov in komentarjev „povprečen uporabnik spletnih strani ne more najti“, vzbuja dvom o pravilnosti predhodne ugotovitve, da se sporna besedila na spletni strani ne pojavljajo, saj daje vtis, kot da jih nadpovprečen uporabnik lahko najde.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
oprostitev plačila sodne takse – brezposelnost – preverjanje izjave o premoženjskem stanju – pridobitev uradnih podatkov – vpogled v sodni spis
Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju je zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča.