plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo – dodatek k plači
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.
Skladno z določbo 3. odst. 16. čl. ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To pomeni, da delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka po 65. čl. ZDDO na delovnih mestih (formacijskih dolžnostih), na katerih ta dodatek ni opredeljen.
Tožnikova zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50 %, tako da za opravljanje dejavnosti elektroinštalaterstva in zaključna gradbena dela s.p. ni več zmožen, zmožen pa je za drugo ustrezno delo z omejitvami, za katerega bi se lahko poklicno prekvalificiral. Razvrsti se ga v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije, ker še ni dopolnil 50 let starosti.
poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - zastavni upnik - vrstni red terjatev
Izvršilno sodišče je dolžno povabiti na razdelitveni narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisa in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnega premoženja (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu mora sodišče te osebe tudi opozoriti, da lahko samo na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red (tretji odstavek 207. člena v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ).
ZPIZ-1 člen 51, 51/3, 53, 53/1, 53/3, 178, 180, 392. ZPIZ člen 39.
odmera delne pokojnine – reaktivacija
Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.
Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.
Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
dodatek za dvojezičnost - premestitev
Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 (zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012) ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1.
javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, v kateri je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev tožnice.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
invalidnost – skrajšani delovni čas – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki je zmožna za delo z razbremenitvami (fizično lažje delovno mesto, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 8 kg, brez globokega sklanjanja, brez stalne in dolgotrajne prisilne polsklonjene drže telesa), v polovičnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnost in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno z razbremenitvami pri delu in pravica do delne invalidske pokojnine.
pravdni stroški – stečajni postopek – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izdajo sodbe, začetek stečajnega postopka pa učinkuje le na tiste terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmožen za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine neutemeljen.
bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost - ugovori iz osnovnega posla - neupravičena vnovčitev garancije
Bistvo bančne garancije na prvi poziv je v tem, da banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu kot upniku iz zavarovane obveznosti. V tem smislu je obveznost banke – garanta abstraktna, vendar pa lahko tožnik zahteva vrnitev zneska, ki ga je banka izplačala po abstraktni bančni garanciji, pri tem pa mora dokazati, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih upravičenec iz temeljnega posla ni imel pravice do zneska, ki ga je prejel iz vnovčene bančne garancije.
ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.
V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4. ZPP člen 185, 201, 201/1, 254.
vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – izvedensko mnenje
Zaradi nasprotja glede vzroka invalidnosti med pisno podanim izvedenskim mnenjem, ki ga je podal izvedenski organ, ki pri tožnici ne ugotavlja klasičnih kliničnih znakov za nevrološko motnjo povzročeno s svincem, in izpovedbo enega od članov izvedenskega organa, ki so sodelovali pri podaji pisno podanega izvedenskega mnenja, da pri tožnici obstajajo pogoji, da se bolezen prizna kot poklicna bolezen (zastrupitev s svincem in njegovimi spojinami in zmesmi), je treba zaslišati tudi preostala dva člana, ki sta sodelovala pri podaji pisnega izvedenskega mnenja.
spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva – odjem električne energije – posest nepremičnine
Pritožba izpodbija zaključek sodišča s trditvami, ki merijo na napačno ugotovljeno dejansko stanje. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, pa je pritožbeno sodišče vezano.
ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 496. ZPP člen 80, 81, 81/5, 184, 187, 207.
zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesna predpostavka
V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 (uveljavitev ZPUOOD), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).
Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati, zato je bil postopek prekinjen. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se prekinjeni postopek zoper družbenike izbrisane pravne osebe ne more več nadaljevati.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37. ZPIZ-1 člen 67, 177, 177/2.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnine
Tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je že bila upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine v BIH, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev (starostne pokojnine). Ker pogojev za priznanje invalidske pokojnine ne izpolnjuje, se bosanska pokojnina ne preračuna po 37. členu sporazuma, temveč še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v BIH.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074640
OZ člen 458, 480, 480/1, 662, 663, 663/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1.
gradbena pogodba – prodajna pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – prevara – izločitev izvedenca – drug izvedenec
Tožena stranka kot investitor in prodajalec ni odgovorna neposredno na podlagi zakona, temveč na podlagi prodajne pogodbe, s katero je prevzela odgovornost za solidnost gradbe.
Potek jamčevalnega roka je upošteven le na podlagi ugovora tožene stranke in nanj sodišče torej ne pazi po uradni dolžnosti.
Izvedenčev zapis ocen, ki v mnenje ne sodijo in navedba več napak, kot jih vtožuje tožeča stranka, ni okoliščina, ki bi zbujala dvom o pristranskosti.
neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače
OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka ni dokazala, da je bilo preplačilo toženkine plače izvedeno po pomoti, kakor tudi ne, da za preplačila ni vedela, prav tako si ni pridržala pravice preplačil zahtevati nazaj, ni pa niti zatrjevala, da jih je plačala, da bi se izognila sili. Zato je zahtevek tožeče stranke na vračilo preveč izplačane plače neutemeljen (191. člen OZ).