• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba Pdp 402/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010873
    ZJU člen 6, 147, 147/1, 147/2. ZSPJS člen 28.
    javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
    Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, v kateri je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev tožnice.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 22.
    VDSS sodba Pdp 521/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010521
    OZ člen 45., 46, 49. ZDR člen 79, 81, 81/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – napake volje – nedopustna grožnja – zmota – prevara – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – preklic odpovedi
    Tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Tudi, če bi nadrejena tožniku res zagrozila, da bodo zaradi goljufije podali ovadbo na policijo, to ne bi predstavljajo nedopustne grožnje v smislu določbe prvega odstavka 45. člena OZ. Ta določa, da stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Grožnje s podajo ovadbe na policijo ni mogoče šteti za nedopustno.

    Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati opustitve zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
  • 23.
    VSK sklep II Ip 212/2013
    30.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0005557
    ZIZ člen 196, 197, 198, 207.
    poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - razdelitveni narok - zastavni upnik - vrstni red terjatev
    Izvršilno sodišče je dolžno povabiti na razdelitveni narok poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisa in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnega premoženja (drugi odstavek 207. člena ZIZ). V vabilu mora sodišče te osebe tudi opozoriti, da lahko samo na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red (tretji odstavek 207. člena v zvezi s tretjim odstavkom 201. člena ZIZ).
  • 24.
    VSK sklep II Ip 208/2013
    30.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – SODNI REGISTER
    VSK0005573
    ZPUOOD člen 18.
    pravne posledice izbrisa pravne osebe iz sodnega registra – osebna odgovornost družbenikov
    Na dan, ko je bil dolžnik izbrisan, je pravne posledice urejal ZPUOOD, ki ni več določal osebne odgovornosti družbenikov izbrisane družbe.
  • 25.
    VSK sklep Cpg 71/2013
    30.5.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
    VSK0005525
    ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
    predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
    Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.

    V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
  • 26.
    VDSS sklep Psp 70/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010648
    ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4. ZPP člen 185, 201, 201/1, 254.
    vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – izvedensko mnenje
    Zaradi nasprotja glede vzroka invalidnosti med pisno podanim izvedenskim mnenjem, ki ga je podal izvedenski organ, ki pri tožnici ne ugotavlja klasičnih kliničnih znakov za nevrološko motnjo povzročeno s svincem, in izpovedbo enega od članov izvedenskega organa, ki so sodelovali pri podaji pisno podanega izvedenskega mnenja, da pri tožnici obstajajo pogoji, da se bolezen prizna kot poklicna bolezen (zastrupitev s svincem in njegovimi spojinami in zmesmi), je treba zaslišati tudi preostala dva člana, ki sta sodelovala pri podaji pisnega izvedenskega mnenja.
  • 27.
    VDSS sodba in sklep Pdp 124/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010630
    ZDR člen 83, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja – zagovor - odškodnina za neizrabljen letni dopust – regres za letni dopust
    Tožena stranka ni spoštovala določbe 83. čl. ZDR, ki se nanaša na omogočanje zagovora v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Delavcu je pravica do zagovora zagotovljena, če se po pisni seznanitvi z razlogom za odpoved odzove vabilu in se zagovarja, ne da bi se skliceval na to, da rok za podajo zagovora ni bil spoštovan ter ob pogoju, da se je kljub nespoštovanju tega roka lahko ustrezno zagovarjal. Ti pogoji v konkretnem primeru niso podani. Tožnik je imel za pripravo zagovora zgolj dva in ne tri delovne dni časa. Že na zagovoru je navajal, da je imel premalo časa za zagovor, zato bi mu tožena stranka morala omogočiti dodatni dan za pripravo zagovora, saj je bila utemeljena njegova navedba, da se zaradi nespoštovanja tega roka ni mogel ustrezno zagovarjati, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 28.
    VSK sodba Cpg 57/2013
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0005533
    OZ člen 349, 367.
    izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - cesija terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
    Z izdajo izvršilnega sklepa o prenosu terjatve v izterjavo ni bilo pretrgano zastaranje terjatev, ki so bile prenesene, saj takšna posledica ne izhaja ne iz določbe 367. člena OZ, ne iz katerekoli druge določbe 4. odseka 4. oddelka IV. poglavja OZ. Pri tem je pravno pomembno, da na začetek teka zastaranja sam prenos terjatve (na novega upnika) ne vpliva, in da je odločilen datum dospelosti cedirane oz. s sklepom prenesene terjatve.
  • 29.
    VSK sklep Cpg 77/2013
    30.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
    VSK0005523
    ZFPPIPP člen 252, 354.
    pravdni stroški – stečajni postopek – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov
    Terjatev iz naslova pravdnih stroškov je nastala šele z izdajo sodbe, začetek stečajnega postopka pa učinkuje le na tiste terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.
  • 30.
    VDSS sodba Pdp 291/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010496
    ZDR člen 52, 52/1. ZOFVI člen 109.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja
    Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto profesor, in sicer za določeno obdobje do vrnitve odsotne delavke. Pogodbo je tožeča stranka podpisala, hkrati pa je podpisala tudi izjavo, da potrjuje, da je prejela v proučitev pisni predlog pogodbe. Druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer je bil zapisan določen čas sklenitve in prenehanja (od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012), tožeča stranka ni podpisala, temveč je podpisala le izjavo, da potrjuje, da je prejela v podpis pogodbo o zaposlitvi. Ta (druga) pogodba o zaposlitvi za določen čas tako ni bila podpisana s strani tožeče stranke in zato tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi poteka roka, določenega s to pogodbo. Tožeči stranki je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito in je, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, trajalo do vrnitve odsotne delavke. Za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so odločilne okoliščine, ki so znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
  • 31.
    VDSS sodba Psp 168/2013
    30.5.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0010720
    URS člen 158. ZPIZ-1 člen 249. ZUP člen 260, 260/1, 263, 263/1.
    pokojnina – obnova postopka – pravočasnost
    Tožnik je predlagal obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o starostni pokojnini, na podlagi plačnih list, pri čemer je bil s podatki o plačah seznanjen že ob vsakokratnem izplačilu plače, s pokojnino in vsemi podatki, ki so bili upoštevani pri odmeri pokojnine, pa že s prejemom odločbe o starostni pokojnini. Ker predlog za obnovo postopka ni bil podan pravočasno (v subjektivnem roku enega meseca od dneva, ki je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze), ga je toženec utemeljeno zavrgel.
  • 32.
    VDSS sodba Pdp 482/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010929
    ZJU člen 6, 147, 147/1, 147/2. ZSPJS člen 28.
    javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
    Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, s katero je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev prve tožnice.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da prva tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 33.
    VDSS sodba Psp 80/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010652
    ZPIZ-1 člen 60, 67.
    invalidnost – invalidska pokojnina
    Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmožen za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine neutemeljen.
  • 34.
    VSL sodba I Cp 2852/2012
    30.5.2013
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0059966
    URS člen 1, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40, 59. ZMed člen 6, 26, 42. OZ člen 177, 179. ZPNačrt člen 11, 11/2, 14, 14/5.
    svoboda novinarskega izražanja – čast in dobro ime – načelo demokracije – osebnostne pravice – absolutno javna oseba – javni interes – jezikovne figure – resničnost dejstev – odstop od sodne prakse – precedenčni učinek
    Tožena stranka (časnik) je razpolagala z gradivom, iz katerega je izhajalo, da je zemljišča, katerih namembnost je občina Ljubljana nameravala spremeniti z OPN, kupila oseba, ki je poslovno povezana s člani županove družine. Ob gradivu, ki ga je tožena stranka (časnik) imela na razpolago in ob splošno znanem dejstvu, da sprememba namembnosti zemljišča z OPN bistveno poveča njegovo vrednost ter upoštevaje dejstvo, da OPN sprejema organ, ki mu načeluje tožnik, se sama po sebi zastavljajo vprašanja, ki smejo biti (z vidika načela demokracije pa tudi morajo biti) predmet javne razprave. Drugačno načelno stališče bi nasprotovalo bistvu svobode novinarskega izražanja in z njim povezanim načelom demokracije.

    V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih z gotovostjo vemo, da so resnična.

    Glede na to, da je tožnik absolutna javna oseba par excellence ter glede na to, da je tema novinarske zgodbe, ki je predmet te pravde, takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena, izrazito zožen. V bistvu je omejen na škodoželjno poročanje in na izrazito malomarno novinarsko ravnanje.
  • 35.
    VSC sklep Cpg 114/2013
    30.5.2013
    SODNE TAKSE
    VSC0003462
    ZST-1 člen 10, 10/4.
    oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks - taksna obveznost - obveznost plačila sodne takse
    Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 (zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012) ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 64/2013
    30.5.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0010699
    ZPIZ-1 člen 51, 51/3, 53, 53/1, 53/3, 178, 180, 392. ZPIZ člen 39.
    odmera delne pokojnine – reaktivacija
    Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.
  • 37.
    VDSS sklep Psp 200/2013
    30.5.2013
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0010735
    ZPP člen 111, 111/4, 112. ZDSS-1 člen 72.
    pravočasnost tožbe – tožba, poslana po telefaksu
    Tožba, ki je bila sodišču poslana po telefaksu na zadnji dan roka ob 23.57 uri, je pravočasna, ker je bila sodišču izročena pred iztekom roka.
  • 38.
    VSL sklep I Cp 566/2013
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
    VSL0077368
    OZ člen 335, 336. ZSKZ člen 14.
    aktivna legitimacija – lastništvo zemljišč – zakupna pogodba – višina zakupnine – ugovor zastaranja – odobritev pravdnih dejanj
    Ker je RS postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, se pritožba neutemeljeno sklicuje na drugačno dejansko stanje vpisov v zemljiški knjigi.

    Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je podala RS, ki se ji je na aktivni strani naknadno pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja RS , zato je napačna ugotovitev sodišča, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in posledično tudi odločitev glede zastaranja.
  • 39.
    VDSS sodba X Pdp 506/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010513
    ZKolP člen 9, 9/2, 11, 11/1, 11/2. URS člen 155, 155/1.
    kolektivni delovni spor – dogovor – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - reprezentativni sindikat – retroaktivnost – neprava retroaktivnost - več reprezentativnih sindikatov
    Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.

    Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
  • 40.
    VDSS sodba Pdp 440/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010895
    ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
    dodatek za dvojezičnost - premestitev
    Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>