• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>
  • 21.
    VDSS sodba Pdp 402/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010873
    ZJU člen 6, 147, 147/1, 147/2. ZSPJS člen 28.
    javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
    Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, v kateri je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev tožnice.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 22.
    VDSS sklep Psp 204/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010737
    ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPP člen 274, 274/1.
    prepozna tožba
    Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe toženca, kar je prepozno, zato se zavrže.
  • 23.
    VDSS sodba Pdp 355/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010979
    ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3.
    neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
    Tožnik se je zagovora pozabil udeležiti. Na vabilo se tudi v primeru, če datumov ne bi pomešal, ne bi odzval. Zdravstvenih razlogov za odsotnost z zagovora tožnik ni dokazal niti ni prosil za njegovo prestavitev. Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da se tožnik zaradi razlogov na strani delodajalca ni mogel ustrezno zagovarjati, zato tožniku pravica do zagovora ni bila kršena.

    Tožnik o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
  • 24.
    VSK sklep Cpg 71/2013
    30.5.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
    VSK0005525
    ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
    predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
    Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.

    V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
  • 25.
    VDSS sklep Psp 70/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010648
    ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4. ZPP člen 185, 201, 201/1, 254.
    vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – izvedensko mnenje
    Zaradi nasprotja glede vzroka invalidnosti med pisno podanim izvedenskim mnenjem, ki ga je podal izvedenski organ, ki pri tožnici ne ugotavlja klasičnih kliničnih znakov za nevrološko motnjo povzročeno s svincem, in izpovedbo enega od članov izvedenskega organa, ki so sodelovali pri podaji pisno podanega izvedenskega mnenja, da pri tožnici obstajajo pogoji, da se bolezen prizna kot poklicna bolezen (zastrupitev s svincem in njegovimi spojinami in zmesmi), je treba zaslišati tudi preostala dva člana, ki sta sodelovala pri podaji pisnega izvedenskega mnenja.
  • 26.
    VSL sodba I Cp 3493/2012
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0065298
    OZ člen 39, 50. SPZ člen 132. ZPP člen 44, 44/2, 44/3.
    societas leonina – causa donandi – ničnost pogodbe – lex commissoria – načelo vestnosti in poštenja – navidezna pogodba – dopustna podlaga – določitev vrednosti spornega predmeta – nedenarni zahtevek
    Tožnik je svojo lastninsko pravico s „kupoprodajno“ pogodbo prenesel na prvotoženo stranko, pravice do plačila kupnine pa ni dobil. Takšen dogovor je dopusten le, če ima darilno podlago. Če ne, potem je v skladu z 39. členom OZ, ničen.
  • 27.
    VDSS sodba X Pdp 506/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010513
    ZKolP člen 9, 9/2, 11, 11/1, 11/2. URS člen 155, 155/1.
    kolektivni delovni spor – dogovor – kolektivna pogodba - veljavnost kolektivne pogodbe - reprezentativni sindikat – retroaktivnost – neprava retroaktivnost - več reprezentativnih sindikatov
    Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.

    Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
  • 28.
    VDSS sodba Pdp 440/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010895
    ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
    dodatek za dvojezičnost - premestitev
    Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 29.
    VDSS sodba Pdp 291/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010496
    ZDR člen 52, 52/1. ZOFVI člen 109.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - zaposlovanje strokovnih delavcev – nadomeščanje začasno odsotnega delavca – prenehanje delovnega razmerja
    Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto profesor, in sicer za določeno obdobje do vrnitve odsotne delavke. Pogodbo je tožeča stranka podpisala, hkrati pa je podpisala tudi izjavo, da potrjuje, da je prejela v proučitev pisni predlog pogodbe. Druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kjer je bil zapisan določen čas sklenitve in prenehanja (od 9. 2. 2012 do 31. 8. 2012), tožeča stranka ni podpisala, temveč je podpisala le izjavo, da potrjuje, da je prejela v podpis pogodbo o zaposlitvi. Ta (druga) pogodba o zaposlitvi za določen čas tako ni bila podpisana s strani tožeče stranke in zato tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje na podlagi poteka roka, določenega s to pogodbo. Tožeči stranki je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito in je, na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, trajalo do vrnitve odsotne delavke. Za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi so odločilne okoliščine, ki so znane ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
  • 30.
    VSL sklep I Cpg 360/2012
    30.5.2013
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0069579
    ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZPP člen 343, 343/4.
    pravni interes za pritožbo – terjatev, ugotovljena v postopku prisilne poravnave
    Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.

    V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.
  • 31.
    VDSS sodba Pdp 482/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010929
    ZJU člen 6, 147, 147/1, 147/2. ZSPJS člen 28.
    javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
    Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, s katero je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev prve tožnice.

    Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da prva tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
  • 32.
    VDSS sodba Psp 64/2013
    30.5.2013
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0010699
    ZPIZ-1 člen 51, 51/3, 53, 53/1, 53/3, 178, 180, 392. ZPIZ člen 39.
    odmera delne pokojnine – reaktivacija
    Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.
  • 33.
    VSL sodba I Cp 2852/2012
    30.5.2013
    USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
    VSL0059966
    URS člen 1, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40, 59. ZMed člen 6, 26, 42. OZ člen 177, 179. ZPNačrt člen 11, 11/2, 14, 14/5.
    svoboda novinarskega izražanja – čast in dobro ime – načelo demokracije – osebnostne pravice – absolutno javna oseba – javni interes – jezikovne figure – resničnost dejstev – odstop od sodne prakse – precedenčni učinek
    Tožena stranka (časnik) je razpolagala z gradivom, iz katerega je izhajalo, da je zemljišča, katerih namembnost je občina Ljubljana nameravala spremeniti z OPN, kupila oseba, ki je poslovno povezana s člani županove družine. Ob gradivu, ki ga je tožena stranka (časnik) imela na razpolago in ob splošno znanem dejstvu, da sprememba namembnosti zemljišča z OPN bistveno poveča njegovo vrednost ter upoštevaje dejstvo, da OPN sprejema organ, ki mu načeluje tožnik, se sama po sebi zastavljajo vprašanja, ki smejo biti (z vidika načela demokracije pa tudi morajo biti) predmet javne razprave. Drugačno načelno stališče bi nasprotovalo bistvu svobode novinarskega izražanja in z njim povezanim načelom demokracije.

    V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih z gotovostjo vemo, da so resnična.

    Glede na to, da je tožnik absolutna javna oseba par excellence ter glede na to, da je tema novinarske zgodbe, ki je predmet te pravde, takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena, izrazito zožen. V bistvu je omejen na škodoželjno poročanje in na izrazito malomarno novinarsko ravnanje.
  • 34.
    VDSS sodba Psp 99/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010664
    ZPIZ-1 člen 67, 68, 68/2, 191, 198. ZPIZ člen 202, 202/3.
    invalidska pokojnina – gostota dobe
    Tožnica, ki je do nastanka invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni dopolnila 6 let, 11 mesecev in 16 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Dopolniti bi morala 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe.

    Obdobje zavarovanja, ko je bila tožnica direktorica in družbenica zasebne družbe, se kot pokojninska doba upošteva le, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje.
  • 35.
    VDSS sodba Pdp 319/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010961
    ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15. ZDR člen 109, 109/2.
    odpravnina - delovnopravna kontinuiteta
    Za ugotavljanje delovnopravne kontinuitete in s tem povezanega upoštevanja delovne dobe pri prejšnjem delodajalcu je po ustaljenem stališču sodne prakse bistveno, ali je delavec po spremembi delodajalca nadaljeval z opravljanjem enakega dela, v istih prostorih in z istimi sredstvi. Tožnik je od 1. 7. 1991 opravljal delo v istih prostorih in na istem delu (brizganje plastike). Med delodajalci je podano pravno nasledstvo kot kontinuiteta v delovnopravnem smislu v zaposlitvi od 1. 7. 1991 dalje, zato je potrebno tožniku do odpovedi pogodbe o zaposlitvi priznati delovno dobo, kot da ni spremenil zaposlitve. Tožena stranka je zato v skladu z določbo tretje alineje drugega odstavka 109. člena ZDR dolžna tožniku izplačati vtoževano razliko v odpravnini.
  • 36.
    VDSS sodba Pdp 521/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010521
    OZ člen 45., 46, 49. ZDR člen 79, 81, 81/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – napake volje – nedopustna grožnja – zmota – prevara – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – preklic odpovedi
    Tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Tudi, če bi nadrejena tožniku res zagrozila, da bodo zaradi goljufije podali ovadbo na policijo, to ne bi predstavljajo nedopustne grožnje v smislu določbe prvega odstavka 45. člena OZ. Ta določa, da stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Grožnje s podajo ovadbe na policijo ni mogoče šteti za nedopustno.

    Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati opustitve zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
  • 37.
    VDSS sklep Pdp 259/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010466
    ZPUOOD člen 18. ZFPPIPP člen 442, 442/1, 442/1-2, 496. ZPP člen 80, 81, 81/5, 184, 187, 207.
    zavrženje tožbe – izbris iz sodnega registra – odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe – procesna predpostavka
    V primerih, ko je bila družba izbrisana iz sodnega registra po 17. 11. 2011 (uveljavitev ZPUOOD), ni mogoče več uveljavljati odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb po določilih šestega do desetega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker ta več ne obstaja (oziroma je mogoče uveljavljati njihovo odgovornost le še na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti).

    Po določbi 80. člena ZPP mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka. Z dnem izbrisa je tožena stranka prenehala obstajati, zato je bil postopek prekinjen. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati in nima pravnega naslednika, ne more biti pravdna stranka in se prekinjeni postopek zoper družbenike izbrisane pravne osebe ne more več nadaljevati.
  • 38.
    VSL sklep II Cp 173/2013
    30.5.2013
    DEDNO PRAVO
    VSL0065318
    ZD člen 210, 210/2, 210/2–3, 213, 213/1.
    zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – verjetnost pravice – darilo
    Če je zapustnik v oporoki ali drugi listini navedel, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek oziroma če je sama stvar predmet darilne pogodbe, ali če je izkazano, da je zapustnik izročil dediču določen denarni znesek, je obstoj takega darila verjetnejše izkazan od zanikanja prejema darila. Na pravdo se v takšnem primeru napoti dediča, ki zanika prejem darila.
  • 39.
    VSL sodba I Cpg 1526/2012
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077805
    ZOR člen 154, 154/1, 206, 206/1, 414, 414/1. ZTLR člen 3.
    zmanjšanje premoženja – nedopusten poseg v lastninsko pravico – odškodnina – solidarna odgovornost – delež povzročiteljev škode – višina škode – nezakoniti dokazi
    Če škodo povzroči več oseb skupaj, potem odgovarjajo za škodo solidarno. Oškodovanec si lahko prosto izbere, od katerega od povzročiteljev škode bo zahteval povrnitev škode. Pri ugotavljanju škode niti ni potrebno ugotavljati točnih deležev povzročiteljev škode, saj je odgovornost tako ali tako solidarna in ne deljena. To pa za odgovornost tožeče stranke povsem zadošča.

    V civilnem postopku se praviloma ne smejo uporabiti nezakonito pridobljeni dokazi. Prepoved uporabe dokazov pa glede na to odločbo ni absolutna.
  • 40.
    VSL sklep I Cp 563/2013
    30.5.2013
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0076075
    ZPSPP člen 37.
    določitev odškodnine – odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnem prostoru – pravno nasledstvo – aktivna legitimacija – zastaranje
    Odločba o prenosu pravice uporabe z dne 21. 1. 1987 je bila izdana na podlagi tedaj veljavne določbe 37. člena ZPSPP, ki je določala pravico do odškodnine, zato jo je treba v tem postopku, v katerem se določa odškodnina, uporabiti tako, kot se je glasila.

    Predlagatelj v tej zadevi zahteva odškodnino za z odločbo državnega organa prenešeno pravico uporabe, torej kot nadomestilo zaradi odvzema pravice uporabe. Takšna pravica do odškodnine pa ne zastara, temveč lahko zastara le pravica izterjave s sodno odločbo ali s poravnavo že določene odškodnine.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 31
  • >
  • >>