Tožnikova zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50 %, tako da za opravljanje dejavnosti elektroinštalaterstva in zaključna gradbena dela s.p. ni več zmožen, zmožen pa je za drugo ustrezno delo z omejitvami, za katerega bi se lahko poklicno prekvalificiral. Razvrsti se ga v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije, ker še ni dopolnil 50 let starosti.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo – dodatek k plači
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti. Skladno z določbo 3. odst. 16. čl. ZJU delodajalec javnemu uslužbencu ne sme zagotavljati pravic v večjem obsegu, kot je to določeno z zakonom, podzakonskim predpisom ali kolektivno pogodbo, če bi s tem obremenil javna sredstva. To pomeni, da delodajalec v javnem sektorju ne sme izplačevati dodatka po 65. čl. ZDDO na delovnih mestih (formacijskih dolžnostih), na katerih ta dodatek ni opredeljen.
ZDR člen 54, 204, 204/3. ZSSlov člen 61, 61/1, 61/2.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – vojaška oseba
Za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas vojaške osebe morata biti podana dva pogoja, in sicer da vojaška oseba ni bila obveščena v roku 120 dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi o tem, da ji delovno razmerje ne bo podaljšano ter da vojaška oseba ostane na delu po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Ker tožnik po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni ostal na delu pri toženi stranki, pač pa se je le razdolževal, nista izpolnjena oba pogoja za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
določitev odškodnine – odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnem prostoru – pravno nasledstvo – aktivna legitimacija – zastaranje
Odločba o prenosu pravice uporabe z dne 21. 1. 1987 je bila izdana na podlagi tedaj veljavne določbe 37. člena ZPSPP, ki je določala pravico do odškodnine, zato jo je treba v tem postopku, v katerem se določa odškodnina, uporabiti tako, kot se je glasila. Predlagatelj v tej zadevi zahteva odškodnino za z odločbo državnega organa prenešeno pravico uporabe, torej kot nadomestilo zaradi odvzema pravice uporabe. Takšna pravica do odškodnine pa ne zastara, temveč lahko zastara le pravica izterjave s sodno odločbo ali s poravnavo že določene odškodnine.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka – nova dejstva novi dokazi – kriva izpovedba priče
Tožnik je v predlogu za obnovo postopka navedel, da je izvedel za nove dokaze, ki potrjujejo njegovo izpoved, da kritičnega dne ni nikomur zaračunal vožnje oz. ni od nobenega potnika zahteval plačila za vožnjo, ker so vsi imeli mesečne vozovnice, ter da sta dve priči v prvem postopku krivo pričali. Sodišče prve stopnje je materialnopravno napačno zaključilo, da tožeča stranka uveljavlja le obnovitveni razlog po 5. točki 394. člena ZPP (če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče ali izvedenca ). Ker ni odločalo o obstoju obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP (če zve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku) je preuranjeno zavrglo predlog tožeče stranke za obnovo postopka.
Ker toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da mora toženec tožniku vrniti štipendije, kot je bilo to dogovorjeno s poravnavo.
Tožniku je že bila dokončno in pravnomočno priznana pravica do invalidske pokojnine, zato je toženec zahtevo za priznanje višje pokojnine utemeljeno zavrgel.
ZFPPIPP člen 214, 214/1, 215, 215/1. ZPP člen 343, 343/4.
pravni interes za pritožbo – terjatev, ugotovljena v postopku prisilne poravnave
Ker je bila terjatev tožeče stranke, o kateri je odločeno v izpodbijani sodbi, v postopku prisilne poravnave v celoti ugotovljena, in ker je izpodbijana sodba že po samem zakonu izgubila moč izvršilnega naslova v obsegu, v katerem je prenehala upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo, tožena stranka nima več pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo. V obravnavanem primeru je bila terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava, v postopku prisilne poravnave že ugotovljena, zato njena utemeljenost ne more biti več predmet preizkusa na podlagi pritožbe, ki jo je vložila tožena stranka zoper sodbo pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZPIZ-1 člen 67, 68, 68/2, 191, 198. ZPIZ člen 202, 202/3.
invalidska pokojnina – gostota dobe
Tožnica, ki je do nastanka invalidnosti I. kategorije zaradi bolezni dopolnila 6 let, 11 mesecev in 16 dni pokojninske dobe, ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe za priznanje pravice do invalidske pokojnine. Dopolniti bi morala 9 let in 8 mesecev pokojninske dobe. Obdobje zavarovanja, ko je bila tožnica direktorica in družbenica zasebne družbe, se kot pokojninska doba upošteva le, če je plačan prispevek za obvezno zavarovanje.
javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, v kateri je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev tožnice. Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - zagovor
Tožnik se je zagovora pozabil udeležiti. Na vabilo se tudi v primeru, če datumov ne bi pomešal, ne bi odzval. Zdravstvenih razlogov za odsotnost z zagovora tožnik ni dokazal niti ni prosil za njegovo prestavitev. Iz ugotovljenih okoliščin ne izhaja, da se tožnik zaradi razlogov na strani delodajalca ni mogel ustrezno zagovarjati, zato tožniku pravica do zagovora ni bila kršena. Tožnik o razlogih za svojo odsotnost tožene stranke ni obvestil, čeprav bi to moral in mogel storiti. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ker je RS postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, se pritožba neutemeljeno sklicuje na drugačno dejansko stanje vpisov v zemljiški knjigi. Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je podala RS, ki se ji je na aktivni strani naknadno pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja RS , zato je napačna ugotovitev sodišča, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in posledično tudi odločitev glede zastaranja.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep II Pg 1866/2010 z dne 19.11.2012, s katerim je odločilo, da se predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo z dne 31.8.2012 (zoper sodbo II Pg 1866/2010 z dne 19.4.2012) ne ugodi, saj je v takšnih primerih stranka izrecno oproščena plačila sodne takse skladno s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1.
javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, v kateri je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev tožnice. Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
invalidnost – skrajšani delovni čas – delna invalidska pokojnina
Tožnica, ki je zmožna za delo z razbremenitvami (fizično lažje delovno mesto, brez dvigovanja in prenašanja bremen nad 8 kg, brez globokega sklanjanja, brez stalne in dolgotrajne prisilne polsklonjene drže telesa), v polovičnem delovnem času, se razvrsti v III. kategorijo invalidnost in se ji priznata pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno z razbremenitvami pri delu in pravica do delne invalidske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074640
OZ člen 458, 480, 480/1, 662, 663, 663/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1.
gradbena pogodba – prodajna pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – prevara – izločitev izvedenca – drug izvedenec
Tožena stranka kot investitor in prodajalec ni odgovorna neposredno na podlagi zakona, temveč na podlagi prodajne pogodbe, s katero je prevzela odgovornost za solidnost gradbe. Potek jamčevalnega roka je upošteven le na podlagi ugovora tožene stranke in nanj sodišče torej ne pazi po uradni dolžnosti. Izvedenčev zapis ocen, ki v mnenje ne sodijo in navedba več napak, kot jih vtožuje tožeča stranka, ni okoliščina, ki bi zbujala dvom o pristranskosti.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0059966
URS člen 1, 15, 15/3, 34, 35, 39, 40, 59. ZMed člen 6, 26, 42. OZ člen 177, 179. ZPNačrt člen 11, 11/2, 14, 14/5.
svoboda novinarskega izražanja – čast in dobro ime – načelo demokracije – osebnostne pravice – absolutno javna oseba – javni interes – jezikovne figure – resničnost dejstev – odstop od sodne prakse – precedenčni učinek
Tožena stranka (časnik) je razpolagala z gradivom, iz katerega je izhajalo, da je zemljišča, katerih namembnost je občina Ljubljana nameravala spremeniti z OPN, kupila oseba, ki je poslovno povezana s člani županove družine. Ob gradivu, ki ga je tožena stranka (časnik) imela na razpolago in ob splošno znanem dejstvu, da sprememba namembnosti zemljišča z OPN bistveno poveča njegovo vrednost ter upoštevaje dejstvo, da OPN sprejema organ, ki mu načeluje tožnik, se sama po sebi zastavljajo vprašanja, ki smejo biti (z vidika načela demokracije pa tudi morajo biti) predmet javne razprave. Drugačno načelno stališče bi nasprotovalo bistvu svobode novinarskega izražanja in z njim povezanim načelom demokracije. V nasprotju s svobodo novinarskega izražanja bi bila zahteva, da je dopustno pisati le o dejstvih, o katerih z gotovostjo vemo, da so resnična. Glede na to, da je tožnik absolutna javna oseba par excellence ter glede na to, da je tema novinarske zgodbe, ki je predmet te pravde, takšna, da zanjo velja utemeljen interes javnosti, je na dlani, da je manevrski prostor za omejitev svobode izražanja zaradi varstva tožnikove časti in dobrega imena, izrazito zožen. V bistvu je omejen na škodoželjno poročanje in na izrazito malomarno novinarsko ravnanje.
bančna garancija na prvi poziv - abstraktnost - ugovori iz osnovnega posla - neupravičena vnovčitev garancije
Bistvo bančne garancije na prvi poziv je v tem, da banka ne more uveljavljati proti upravičencu ugovorov, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu kot upniku iz zavarovane obveznosti. V tem smislu je obveznost banke – garanta abstraktna, vendar pa lahko tožnik zahteva vrnitev zneska, ki ga je banka izplačala po abstraktni bančni garanciji, pri tem pa mora dokazati, da obstajajo okoliščine, zaradi katerih upravičenec iz temeljnega posla ni imel pravice do zneska, ki ga je prejel iz vnovčene bančne garancije.
Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače. Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.