stvarna pristojnost – gospodarski spor – zahteva za izbris zastavne pravice – spor o veljavnosti pogodbe
V konkretnem primeru gre za spor o obligaciji – veljavnosti pogodbe in je zahteva za izbris zastavne pravice le posledica neveljavnosti pogodbe. Za reševanje obligacijskih razmerij med gospodarskimi družbami pa je pristojno okrožno sodišče – gospodarski oddelek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077341
ZPP člen 215, 339, 339/2-14. SPZ člen 24.
uporabnina – dejanska oblast nad stvarjo – elementi posesti – uporaba zemljišča – prenehanje uporabe – izpolnitev pogodbene obveznosti – ureditev poti – obrazložitev sodbe
Ugotovitev, da je tožena stranka prenehala z uporabo spornega zemljišča še ne pomeni, da ima tožeča stranka odtlej posest nad tem zemljiščem oziroma, da je tožena stranka s tem izpolnila svojo obveznost iz najemne pogodbe in prepustila sporno zemljišče v posest tožeči stranki.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0076066
ZPP člen 356.
dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960
Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.
Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
oprostitev plačila sodne takse – brezposelnost – preverjanje izjave o premoženjskem stanju – pridobitev uradnih podatkov – vpogled v sodni spis
Kot primeren način za pridobitev potrebnih podatkov pri preverjanju resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju je zagotovo mogoče šteti tudi vpogled v spis (kateregakoli) sodišča.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine – posebno težka invalidnost – posredni oškodovanci
Pri poškodovancu je podana posebno težka invalidnost, ki se odraža v njegovem spremenjenem (neprimernem) obnašanju in razmišljanju, na stopnji otroka, ki so mu pomembne le lastne potrebe. Ni zmožen samostojnega življenja in potrebuje 24 uren nadzor in oskrbo.
Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.
Dejstvo insolventnosti še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077352
OZ člen 83, 921 - 963.
pogodba o zavarovanju nepremičnine in premičnin – škodni dogodek – zavarovalni primer - poplava – vdor talne vode – zavarovalno kritje – razlaga pogodbenega določila – formularna pogodba
Poplavna voda s travnikov oziroma kmetijskih zemljišč je začela vdirati v tožnikovo klet zaradi dviga podtalnice. Slednje pomeni, da je prišlo do zavarovalnega primera, saj je po zavarovalnih pogojih krita škoda za poplavo tudi v primeru talne vode, če se je pojavila zaradi poplavljanja zemljišč v neposredni bližini zavarovanih stvari.
ZPP člen 248, 252, 252/2, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 82.
sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca - disciplinski postopek zoper izvedenca - stranke postopka - razrešitev izvedenca - kaznovanje izvedenca - zmožnost odgovora na zastavljeno vprašanje - dopustnost pritožbe stranke - pravni interes za pritožbo
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, le-tega kaznuje.
Ker je izvedenec že opravil svojo nalogo oziroma izdelal mnenje, ga ni mogoče razrešiti naloge.
Ker je stranka tega disciplinskega postopka zgolj izvedenec, pravdne stranke pa ne, pritožba tožene stranke zoper sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca ni dovoljena.
nekonkretiziran ugovor - konkretno prerekanje navedb stranke - nesporne trditve - dokazi in izvajanje dokazov - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva
Sodišče prve stopnje ugotavlja dejansko stanje v okviru trditev obeh pravdnih strank. Ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zmogla zgolj pavšalni in nekonkretiziran ugovor, nato pa ni več konkretno prerekala navedb tožeče stranke, je sodišče prve stopnje smelo trditve tožeče stranke šteti kot nesporne glede na 214. člen ZPP. Ob nespornih trditvah tožeče stranke pa sodišču prve stopnje dejanskega stanja sploh ne bi bilo potrebno ugotavljati na podlagi izvedbe dokazov.
pravica do povračila škode – splošno koristna dejavnost – ravnanje s komunalnimi odpadki – škoda, ki presega običajne meje – trditveno in dokazno breme
Za dosego zahtevanega odškodninskopravnega varstva bi morala tožnica dokazati, da škoda, ki jo povzroča toženec, presega običajne meje. Tožnica je namreč svoj tožbeni zahtevek oprla na določilo tretjega odstavka 133. člena OZ, ki ureja pravico do povračila škode, kadar ta nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. V takem primeru ni nedopustna vsa škoda, ampak le čezmerna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076097
OZ člen 347, 351, 352, 365. ZPP člen 182, 183.
nasprotna tožba – pobotni ugovor – zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine – kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu
Tožnica (ki je bila v zadevi P 135/2007 tožena stranka), je v tisti zadevi dne 20.1.2005 vložila laično vlogo, naslovljeno z "Ugovor tožene stranke na sklep št. 001 I 2004/01524, podrejeno pobotni ugovor in nasprotna tožba". Naslov vloge ne omogoča zaključka, da je bila nasprotna tožba vložena le kot pobotni ugovor. Da nasprotna tožba ni bila vložena kot pobotni ugovor, še bolj jasno izhaja iz vsebine te vloge.
pogodba o svetovanju– pavšal za storitve – nemožnost izpolnitve – načelo proste presoje dokazov – izvedba predlaganih dokazov
Ker storitve niso bile opravljene, tožeča stranka, ne glede na to, da bi sicer, upoštevaje pogodbo, imela pravico delati in dobiti plačilo za opravljeno delo tudi v času odpovednega roka, tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila po vtoževanih računih.
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo, ker je lahko odločilna dejstva za odločitev v sporu ugotovilo že na podlagi listin.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – odsotnost strank – fikcija umika – popolna pasivnost strank – kratkotrajna zamuda na narok – razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Do fikcije umika tožbe lahko pride le, če obe stranki ne prideta na prvi narok, na katerega sta bili povabljeni, ne pa tudi v primeru zgolj kratkotrajne zamude na narok.
Fikcija umika tožbe v primeru prvega naroka za glavno obravnavo nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
Ker tožnikova terjatev do toženca še ni zapadla, utemeljenost zahtevka glede izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj oziroma izbrisne tožbe ni verjetno izkazana.
neupravičena obogatitev – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje
Tožnik ni dokazal, da je račune plačeval iz svojega posebnega premoženja (po ugotovitvi sodišča so bili plačani iz nekaterih najemnin za stanovanji, ki sta skupno premoženje), zato ni uspel dokazati prikrajšanja, kar bi ga upravičevalo do zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
delitev solastnine - vrednost nepremičnine - nelegalna gradnja (črna gradnja) - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
Stranka nima a priori pravice do drugega izvedenskega mnenja.
Ker vrednost objekta, zgrajenega brez dovoljenj, predlagateljici ne koristi, je jasno, da ji tudi ne more škoditi strošek, (šele!) predviden bodisi za rušenje bodisi za legalizacijo, ki ga bo moral zaradi svojega samovoljnega ravnanja pač nositi nasprotni udeleženec sam.
ZPP člen 30, 30/1, 481, 481/1, 481/1-1, 482, 483. ZGZS člen 3.
spor o pristojnosti – gospodarski spor – gospodarska zbornica – plačilo članarine – pristojnost okrajnega sodišča
Ker v konkretni zadevi kot tožeča stranka nastopa gospodarska zbornica, ki je pravna oseba zasebnega prava, prav tako pa ne gre za spor iz 482. ali 483. člena ZPP, saj tožeča stranka od tožene stranke zahteva neplačano članarino za članstvo v zbornici, predmetni spor ni gospodarski spor.
Pozitivni pogodbeni interes je izpolnitveni interes: gre za premoženje, ki bi stranki pripadlo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena. Enak je razliki med vsoto stroškov nabave predmeta, stroškov financiranja, drugih stroškov ter dobička in že plačanimi obroki leasinga ter morebitnimi drugimi vnaprejšnjimi plačili leasingojemalca.
Leasingodajalec, ki je zaradi leasingojemalčeve kršitve pogodbene obveznosti odstopil od pogodbe, ima pravico do povrnitve škode. Izpolnitvena (pogodbena) obveznost leasingojemalca se v tem primeru (razveze pogodbe) spremeni v nadomestno, odškodninsko obveznost, ki ni odvisna od izpolnitve nasprotne upnikove obveznosti.