Pojma posesti stvarne služnosti SPZ ne pozna več, vendar se s tem varstvo posestnega položaja imetnika stvarne služnosti vsebinsko ni spremenilo.
Kolikor je sodišče zavzelo stališče, da ni jasno, kakšno varstvo tožnik zahteva, bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva tožnika pozvati k popravi oziroma natančnejši opredelitvi tožbenega predloga.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059956
OZ člen 179, 179/1, 179/2. ZPP člen 14, 299, 299/2.
vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena – razžalitev – identično dejansko stanje
Če določeno dejanje utemeljuje sklep o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je potem še toliko bolj gotovo, da iz istega dejanja izvira tudi (strožja) civilna odgovornost. Vezanost na kazensko sodbo pomeni, da sodba pravdnega sodišča glede obstoja civilnopravne odškodninske obveznosti ne sme vsebovati ugotovitev, ki so v nasprotju z ugotovitvami, ki so tvorile podlago za izdajo obsodilne sodbe v kazenskem postopku. To so ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze med določenim ravnanjem in nastankom določene posledice ter glede nastanka prepovedane posledice.
pogodba o svetovanju– pavšal za storitve – nemožnost izpolnitve – načelo proste presoje dokazov – izvedba predlaganih dokazov
Ker storitve niso bile opravljene, tožeča stranka, ne glede na to, da bi sicer, upoštevaje pogodbo, imela pravico delati in dobiti plačilo za opravljeno delo tudi v času odpovednega roka, tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila po vtoževanih računih.
Sodišče prve stopnje je dokazne predloge za zaslišanje strank in prič zavrnilo, ker je lahko odločilna dejstva za odločitev v sporu ugotovilo že na podlagi listin.
padec v savni – krivdna odgovornost – standard potrebne skrbnosti
Standard potrebne skrbnosti izvajalca neke dejavnosti je vselej povezan s tem, v kolikšni meri lahko uporabniki sami prepoznajo nevarnosti in se jim izognejo ali jih odvrnejo z lastnim skrbnim ravnanjem. Manj ko je nevarnost očitna, večja mora biti skrbnost izvajalca dejavnosti in obratno.
Sodišče je prestrogo tolmačilo standard zahtevane skrbnosti, ko je zavarovancu toženke očitalo, da ni zagotovil vseh ukrepov za varno sestopanje s polic v savni. Osvetljenost v savni je bila namreč ustrezna, za sestopanje s sicer gladkih polic pa so nameščeni stebri za oprijemanje, zato ni podlage za njegovo odškodninsko odgovornost.
Trditve o dejstvih, ki niso pravno, temveč zgolj dokazno pomembne, lahko utemeljijo zaključek o pravno odločilnem dejstvu zgolj v primeru, da tvorijo konsistentno celoto.
Vprašanje izbora indicev (torej dokazno in ne tudi pravno odločilnih dejstev), ki jih bo sodišče vključilo v svojo dokazno oceno, je stvar proste dokazne ocene. Pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki določenih indicev v svojo oceno ni zaobjelo, niti ni posebej izvajalo dokazov za njihovo ugotovitev, je povržena predvsem presoji vsebinske prepričljivosti dokazne ocene.
Dovolitev izvršbe na podlagi listine, ki ni bila verodostojna, predstavlja kršitev izvršilnega postopka, ki ne more imeti vpliva na pravdni postopek.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 383a, 383a/2, 383a/3, 383a/4, 383a/5, 383a/6.
zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – predujem – zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
V primeru, če pristojni organ za brezplačno pravno pomoč zavrne prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, mora sodišče izdati sklep, s katerim zavrže predlog za začetek postopka osebnega stečaja.
Podlaga za določitev zakonitih dedičev je le sorodstveno razmerje in zakonska zveza z zapustnikom. Čigavo je bilo nekdaj premoženje, ki sodi v zapuščino, za določitev kroga dedičev ni bistveno.
Pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod je pravočasno sodno uveljavljanje prve terjatve. Tožniku so bili šele z odločbo ZPIZ z dne 4. 4. 2007 znani vsi elementi škode (izguba na zaslužku), zato zahtevek ni zastaran (do vložitve tožbe 26. 3. 2010 še ni potekel triletni zastaralni rok).
neupravičena obogatitev – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje
Tožnik ni dokazal, da je račune plačeval iz svojega posebnega premoženja (po ugotovitvi sodišča so bili plačani iz nekaterih najemnin za stanovanji, ki sta skupno premoženje), zato ni uspel dokazati prikrajšanja, kar bi ga upravičevalo do zahtevka na podlagi neupravičene obogatitve.
Ker mora sodišče premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke presojati v času, ko odloča o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, je pritožbeno sodišče pri odločanju upoštevalo tudi dodatno predložene dokaze in iz njih izhajajoče spremenjeno premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje tožeče stranke, saj jih brez svoje krivde ni mogla predložiti prej.
Dejstvo insolventnosti še ne daje podlage za oprostitev plačila sodne takse, sicer bi bila ta okoliščina predvidena kot taksna oprostitev v 10. členu ZST-1.
ZPP člen 248, 252, 252/2, 254, 254/3. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 82.
sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca - disciplinski postopek zoper izvedenca - stranke postopka - razrešitev izvedenca - kaznovanje izvedenca - zmožnost odgovora na zastavljeno vprašanje - dopustnost pritožbe stranke - pravni interes za pritožbo
Ni pravilno, da sodišče zato, ker izvedenec v skladu s pravili znanosti in stroke ne more odgovoriti na zastavljeno vprašanje, le-tega kaznuje.
Ker je izvedenec že opravil svojo nalogo oziroma izdelal mnenje, ga ni mogoče razrešiti naloge.
Ker je stranka tega disciplinskega postopka zgolj izvedenec, pravdne stranke pa ne, pritožba tožene stranke zoper sklep o razrešitvi in kaznovanju izvedenca ni dovoljena.
razmerja med starši in otroki – dolžnost preživljanja mladoletnih otrok – višina preživnine – ocena denarnih potreb – upoštevanje otroškega dodatka – porazdelitev preživninskega bremena – zvišanje preživnine
Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev. Izjema so primeri, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka - smotrnost prekinitve postopka – dolžnost opredelitve do navedb – pravica do izjave
Pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali naj predhodno vprašanje reši samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Ravnati se mora po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati tudi pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065304
OZ člen 5, 6, 619. ZGD-1 člen 33. ZPP člen 98, 98/6.
podjemna pogodba – dokazna ocena – načelo vestnosti in poštenja – skrbnost – zastopanje strank pred sodiščem – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prokura – prokurist kot pooblaščenec – naknadna odobritev procesnih dejanj
Prokurist je pooblaščenec gospodarske družbe in ne njen zakoniti zastopnik, kar pomeni, da za opravljanje procesnih dejanj potrebuje pooblastilo zakonitega zastopnika družbe.
poravnalni narok – prvi narok za glavno obravnavo – odsotnost strank – fikcija umika – popolna pasivnost strank – kratkotrajna zamuda na narok – razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Do fikcije umika tožbe lahko pride le, če obe stranki ne prideta na prvi narok, na katerega sta bili povabljeni, ne pa tudi v primeru zgolj kratkotrajne zamude na narok.
Fikcija umika tožbe v primeru prvega naroka za glavno obravnavo nastopi le, če pred tem ni bil razpisan poravnalni narok.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077339
OZ člen 179. ZPP člen 254.
odškodnina za nematerialno škodo – pravična denarna odškodnina – izvedensko mnenje – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami sodnega izvedenca še ni razlog za postopanje po 254. členu ZPP.
Za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko odškodnina prisodi le izjemoma, če so bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Sicer se začasne omejitve upoštevajo v okviru odškodnine za telesne bolečine.
delitev solastnine - vrednost nepremičnine - nelegalna gradnja (črna gradnja) - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
Stranka nima a priori pravice do drugega izvedenskega mnenja.
Ker vrednost objekta, zgrajenega brez dovoljenj, predlagateljici ne koristi, je jasno, da ji tudi ne more škoditi strošek, (šele!) predviden bodisi za rušenje bodisi za legalizacijo, ki ga bo moral zaradi svojega samovoljnega ravnanja pač nositi nasprotni udeleženec sam.
Toženci niso bili dobroverni posestniki nepremičnine, saj so vedeli za obstoj tožnika ter da ga kljub temu o zapuščinski obravnavi niso obvestili, niti ga niso navedli v smrtovnici.