V točki g) 1. odstavka 121. člena ZIL-1 je pravni temelj zahtevek za objavo sodbe. Glede na 2. odstavek 121. člena ZIL-1 mora sodišče upoštevati vse okoliščine primera in odločiti tako, da je vzpostavljena sorazmernost med težo kršitve in zahtevkom ter interesom imetnika pravice. Ta določba se nanaša le na odstranitvene zahtevke in glede na zakonsko besedilo, izrecno le na zahtevke iz točk b) do f) iz 1. odstavka 121. člena ZIL-1. Ne nanaša se torej na zahtevek za objavo sodbe, ki je urejen v točki g). Pri tem zahtevku sodišču ni potrebno opraviti tehtanja, ali bo ukrep sorazmeren.
ZPos člen 24, 24/1. ZSS člen 45, 45/1. ZZDODP člen 2.
plača – sodnik – plačilo razlike plače – znižanje osnovne plače – sodniška plača – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS.
V ZZDODP ni bilo podlage za obračun 100 % osnove iz določbe 1. člena ZZDODP, saj je morala tožena stranka skladno z določbo 2. člena ZZDODP upoštevati odstotke, določene za izplačila v februarju 1997. Osnova za določanje poslanskih plač v februarju 1997 pa je bila v skladu z določbami ZPos predpisana v višini 80 % osnove. Zato je tožena stranka od uveljavitve ZZDODP dalje za sodnike (in poleg njih tudi na tožilce ter državne pravobranilce) pravilno upoštevala tako določeno osnovo.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 9, 9/1, 9/1-19, 15, 16.
razporeditev v plačni razred – napredovanje – vojak – izjemno napredovanje – pogoji – dokazila o izpolnjevanju pogojev
Tožnik je v ocenjevalnem obdobju zbral 75 točk, zato ni izpolnil vseh pogojev za izjemno napredovanje, ki so določeni v 15. členu Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, saj v ocenjevalnem obdobju ni zbral 100 točk.
Potrdilo o udeležbi na vajah v septembru in novembru 2004 (priloga A3 in A4) tožena stranka ni izdala, tožnik pa jih toženi stranki tudi ni predložil, zato jih tožena stranka ni bila dolžna upoštevati pri tožnikovem napredovanju. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi v 16. členu določa, da mora dokazila predložiti delavec, razen dokazil, ki jih izda delodajalec. Dejstvo, da je bila tožena stranka seznanjena z udeležbo tožnika na vajah (da je bil tožnik s strani tožene stranke napoten na vaje, da je tožnik za udeležbo na vajah prejel plačilo, kot če bi delal...), niso pravnoodločilne v tem sporu.
kolektivni delovni spor - sprejem splošnih aktov delodajalca - sodelovanje sindikata – splošni akt delodajalca
Sporni Pravilnik o delu in plačah zavarovalnih zastopnikov za življenjska zavarovanja ni nezakonit zato, ker ga nasprotni udeleženec pred sprejemom ni posredoval v mnenje sindikatu oziroma o njegovi vsebini pred sprejemom ni neposredno obvestil delavcev, saj ga uprava nasprotnega udeleženca sprejela isti dan, kot je prišlo do vpisa nasprotnega udeleženca v sodni register, nasprotni udeleženec pa na dan sprejema Pravilnika ni imel zaposlenih delavcev, pa tudi sindikat še ni bil registriran.
Delodajalec z opustitvijo svoje obveznosti posredovanja predloga splošnega akta v mnenje sindikatu (člen 8/1 ZDR) oziroma neposrednega obveščanja delavcev o vsebini splošnega akta iz člena 8/3 ZDR, nedvomno krši svoje zakonske obveznosti, vendar pa ta kršitev ne pomeni avtomatične nezakonitosti tako sprejetega splošnega akta (iz zakona ne izhaja, da bi bil akt iz tega razloga nezakonit, niti da bi bil delodajalec na mnenje sindikata vezan).
vpis predlagan na podlagi pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – večkratni zaporedni prenos lastninske pravice - veriga listin – načelo pravnega prednika
S pogodbo o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ni mogoče zaobiti enega od temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava – načela pravnega prednika.
Tožnica je kot blagajničarka trikrat prejela kupnino za kupljene artikle, za katere pa kupcem ob nakupu ni izdala računov, prodaja blaga pa tudi ni bila evidentirana. Kršitve je storila najmanj iz hude malomarnosti, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da „kasiranje“ denarja mimo blagajne (torej brez evidentiranja prodaje in s tem izdaje računa), že samo po sebi pomeni hudo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere je porušeno zaupanje med delavcem in delodajalcem, ki je pri poslovanju z denarjem nujno, ne glede na višino zneskov. Res je, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena preko 30 let, vendar pa dolžina delovne dobe in dejstvo, da v tem času ni bila disciplinsko obravnavana zaradi kršitev delovnih obveznosti, ni takšna okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom v zatrjevanje tožene stranke, da je izgubila zaupanje v tožnico in da nadaljevanje delovnega razmerja ni možno do izteka odpovednega roka, saj je tožnica v zelo kratkem obdobju kar trikrat storila hujšo kršitev delovne obveznosti. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za zakonitost sporne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZD člen 9. ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56, 56a, 55, 55/1, 55/1-12.
delno poplačilo terjatve – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika do višine vrednosti podedovanega premoženja – ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - procesni sklep – procesno nasledstvo
Bistvo obravnavane pritožbene graje nove dolžnice je njeno izpostavljanje možnosti, da je bil del upnikove terjatve v pred smrtjo prvotnega dolžnika vodenem izvršilnem postopku že poplačan, čeprav pritožnica s podatki o višini poplačila niti ne razpolaga. S tako vsebino pritožbene graje pritožnica ne more biti uspešna v pritožbi zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper pravnega naslednika dolžnika, ki je, kot že obrazloženo zgoraj, zgolj procesni sklep. Pri izpostavljenih pritožbenih navedbah gre namreč po vsebini za ugovorne navedbe, katerih utemeljenost bo moralo sodišče prve stopnje šele presojati.
ZPP člen 39. ZST-1 tarifna številka 1132. ZIZ člen 42.
sodna taksa za revizijo - razveljavitev klavzule pravnomočnosti
Pri določitvi višine sodne takse za revizijo sodišče upošteva vrednost glavnega zahtevka. Kadar stranka predlaga razveljavitev klavzule pravnomočnosti iz razlogov, da ji sodna pošiljka ni bila vročena, mora o tem zatrjevati dejstvo in predlagati dokaz.
URS člen 14. ZZK-1 člen 38, 40, 40/1-3, 40/1-4, 40/1-5, 40/1-6, 40/1-7, 40/1-8, 49, 49/1-1. ZKZ člen 19.
predznamba lastninske pravice - pogoji za predznambo - nepravnomočnost odločbe - odobritev pravnega posla - načelo enakosti pred zakonom
Kljub pravnomočni sodbi, ki je v obravnavanem primeru pravno gledano nadomestila pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo, je upoštevanje 38. člen ZZK-1 in izrek sodbe II Ips 369/2010, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi šele potem, ko sklenjeno pogodbo odobri pristojna upravna enota, predlagateljeva pridobitev lastninske pravice pogojna oziroma negotova vse do odobritve pravnega posla (oziroma sodbe). Do dokončnosti odločbe UE o odobritvi pravnega posla pa predlagatelj drugega sredstva za zavarovanje vrstnega reda pridobitve lastninske pravice razen predznambe po 49. členu ZZK-1 nima.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bruto – neto – plača – regres za letni dopust
V delovnih razmerjih se zahteva in obravnava delavčeve denarne prejemke v bruto zneskih: ker velja načelo bruto dohodkov, ker se prispevne in davčne stopnje od dohodkov spreminjajo ter uporabljajo po veljavnosti na dan izplačila, ker so stopnje odvisne od razmerja med izplačevalcem in prejemnikom, ker je delodajalec dolžan izpolniti M-4 obrazec za pokojninsko zavarovanje v bruto znesku. Delodajalec je zato dolžan za delavca obračunati denarne prejemke iz delovnega razmerja v bruto višini ter mu jih po odvodu predpisane dohodnine in prispevkov za socialno varnost izplačati v neto znesku, v primeru zamude izplačila tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratnega neto zneska dalje do plačila.
pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina pooblastila - začetek stečajnega postopka kot ovira za dovolitev naslednjih vpisov - mednarodni element v razmerju - pravo črne gore
V obravnavani zadevi je pooblastilo za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila ustrezno, saj je notarsko overjeno, v njem pa stečajni upravitelj predlagatelja pooblaščenca odvetnico, da v njegovem imenu uredi vse potrebno za prenos lastništva, med drugim tudi podpiše kupoprodajno pogodbo in zemljiškoknjižno dovolilo ter overi podpis pri notarju. Dejstvo, da v pooblastilu nista poimensko navedena kupca iz kupoprodajne pogodbe, na veljavnost pooblastila in izdanega zemljiškoknjižnega dovolila, ne more vplivati.
Oba postopka sta v fazi pred opravljenim prvim narokom za glavno obravnavo. Prekinitev postopka je zato smotrna, saj se s takšnim ravnanjem izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev. Prav tako pa je ekonomično, da se glede istega vprašanja ne vodita dva postopka ter izvaja dvojni dokazni postopek.
plača – nadomestilo plače – odsotnost z dela zaradi bolezni
Tožena stranka vtoževanih zneskov tožniku ni plačala in ni poravnala vseh svojih obveznosti do tožnika iz naslova nadomestila plače zaradi začasne odsotnosti z dela zaradi bolezni za sporno obdobje. Nadomestilo plače bi mu kot delodajalec morala izplačati, nato pa uveljavljati refundacijo od Zavoda za zdravstveno varstvo Republike Slovenije, ker gre za nadomestilo za bolniški stalež v trajanju nad 30 dni, ki se ne plačuje v breme delodajalca. Zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2. ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – kaznivo dejanje napad na informacijski sistem
Tožnica je skupaj s sodelavko vdrla v informacijski sistem delodajalca ter neupravičeno natisnila dokumente iz računalnika sodelavke, ter nekatere (dokumente) odnesla iz prostorov delodajalca. S tem ravnanjem je storila kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja napada na informacijski sistem iz določbe 221. člena KZ-1, zaradi česar je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR.
Umik je takojšen, četudi je opravljen celo mesece po izpolnitvi zahtevka, če nobena od strank ni opravila pravdnih dejanj in torej tudi niso nastali v tem času nobeni stroški. Umik ni takojšen, če je tožeča stranka še opravila kakšno pravdno dejanje, npr. vložila pripravljalno vlogo.
V skladu s splošnim določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. V postopku je zato uspešnejša stranka, ki zatrjevana dejstva s stopnjo gotovosti uspe dokazati. Svojemu dokaznemu bremenu, da je na ustrezen zakonsko predpisan način notificiral stvarne napake obravnavanega stroja, kar je pogoj za uspešno uveljavljanje jamčevalnega zahtevka, toženec v tem postopku ni zadostil.