odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožena stranka je v spornem času zaradi slabih gospodarskih razmer ugotovila upad prihodkov iz oglaševanja in zmanjšanje naročnikov, zaradi česar je ukinila samostojni službi računovodstva in financ ter izvedla organizacijske spremembe v posameznih uredništvih. Sprejela je novo sistemizacijo in organizacijo delovnih mest in delovno mesto redaktorja ukinila. Tožnik je bil pred odpovedjo novinar redaktor v uredništvu športa. Opravila, ki jih tožnik po odpovedani pogodbi ni več izvajal, so se razdelila na ostale zaposlene novinarje in urednike. Tožena stranka je imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov. Tožniku je bila ob odpovedi v novi pogodbi za delovno mesto urednika III ponujena ustrezna zaposlitev, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot za prejšnje delovno mesto, pri čemer je za presojo takšne ponudbe tudi pomembno, da se tožniku višina osnovne plače ni v ničemer spremenila.
plačilo nadomestila plače za bolniški stalež – višina - izvedenec
Tožena stranka tožniku v spornem času ni izplačevala v celoti pripadajočih prejemkov iz naslova nadomestila plače in regresa za letni dopust, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike premalo izplačanega nadomestila plače oziroma nadomestila za bolniški stalež ter regresa za letni dopust utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri prisojenih mesečnih razlikah nadomestila plače za sporno obdobje ter regresa za letni dopust pravilno izhajalo iz podatkov izvedeniškega mnenja, pri čemer je iz izreka izpodbijanega dela sodbe razvidno, da gre za obračun posameznih zneskov v bruto višini, od katerih je tožena stranka dolžna odvesti predpisane prispevke in dohodnino ter tožniku izplačati neto zneske.
Dejstvo, da je tožnica brezposelna ne pomeni, da sodišče ne sme preverjati resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Če v njih dvomi, jih po uradni dolžnosti preveri.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca – neizplačana plača
Tožniku plača (ki bi morala biti izplačana najkasneje 5. dne v mesecu za pretekli mesec) za vtoževane mesece ni bila izplačana v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je bil podan zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz razloga iz četrte alineje prvega odstavka 112. člena ZDR. Posledično je tožnik upravičen do vtoževane odškodnine za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka in odpravnine.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 277, 277/2, 318, 318/1.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – rok za odgovor na tožbo – samostojni podjetnik
Vročitev tožbe toženi stranki (s.p.) v odgovor je bila opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 141. člena ZPP, ki določa, da se, v kolikor subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona (med te subjekte spada tudi samostojni podjetnik) pisanja ni možno vročiti na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi na način iz tega člena (to je 141. člena ZPP), s tem, da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec na naslovu, ki je vpisan v register, sicer ima predalčnik, vendar je le-ta neuporaben. Zato je vročevalec vročitev lahko opravil na podlagi drugega odstavka 141. člena kot takoimenovano neosebno vročitev, dejansko pa jo je opravil na podlagi določbe 142. člena ZPP o osebni vročitvi. Vročevalec je na ovojnici, ki vsebuje tožbo s pozivom na odgovor, posebej označil, da naslovnik nima predalčnika (namesto, da bi pravilno označil, da je predalčnik neuporaben), kar pa ni vplivalo na pravilnost vročitve. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je bil izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
poslovni razlog - vročitev odpovedi - sodelovanje sindikata - utemeljen razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Četudi tožena stranka o nameravani odpovedi ne bi obvestila sindikata (tožnik ni dokazal, da je podal zahtevo, da se obvesti sindikat), ne gre za takšno kršitev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo – postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka
Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil po tem, ko je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ, bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oz. zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, da odloči o umiku upnikovega predloga za izvršbo oz. smiselno o umiku tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 441. člena ZPP ter o stroških postopka.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pisna izjava priče
Neupoštevanje zahteve stranke po neposrednem zaslišanju priče, ki je podala pisno izjavo, predstavlja kvečjemu relativno procesno kršitev, ki v sporih majhne vrednosti ni upoštevan pritožbeni razlog.
Ker je bil plačilni nalog napačno vročen mld. dedinji namesto njeni materi (zakoniti zastopnici), rok za plačilo sodne takse še ni začel teči in domneva o umiku pritožbe torej ne pride v poštev.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Delodajalec prevzemnik zato ne sme ponujati delavcu v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, če pa jo podpiše, je taka pogodba v nasprotju z zakonom. V konkretnem primeru je tožnica podpisala sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z bivšim delodajalcem in s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Zato ne moremo govoriti o dejanskem prevzemu in tožena stranka ni bila delodajalec prevzemnik tožnice po določbi 73. člena ZDR.
priprave za glavno obravnavo – vodstvo glavne obravnave – združenje pravd za skupno obravnavanje – procesno vodstvo
Sklep o združitvi postopkov, sprejet med pripravami na glavno obravnavo do naroka za glavno obravnavo, ima značaj procesnega vodstva. Sprejme ga sodnik, če to narekujejo razlogi smotrnosti, ekonomičnosti in koncentracije glavne obravnave.
ZPIZ-1 člen 51, 51/3, 53, 53/1, 53/3, 178, 180, 392. ZPIZ člen 39.
odmera delne pokojnine – reaktivacija
Tožnik je pridobil pravico do starostne pokojnine po določbah ZPIZ/92 in se najprej ponovno zavaroval kot odvetnik za opravljanje odvetniške dejavnosti s polnim delovnim časom, nato pa s polovičnim delovnim časom in uveljavil pravico do delne pokojnine. Delna pokojnina se odmeri tako, da se že uveljavljena pokojnina odstotno poveča za naknadno dopolnjeno zavarovalno dobo, ker je to zanj ugodneje kot nova odmera pokojnine (tudi z upoštevanjem plač oziroma zavarovalnih osnov). Povečanje pokojnine po 51. členu ZPIZ-1 zaradi polne delovne dobe in povečanje pokojnine po 53. členu ZPIZ- 1 zaradi polne starosti pri tem ni možno.
Konstitutivni element za nastanek terjatve za vrnitev prejetega na podlagi neupravičene obogatitve je obogatitev na škodo drugega brez pravnega temelja (190. člen OZ).
V tem sporu je bil ugotovljen prehod premoženja tožeče stranke med premoženje toženke (toženka je izvršila nakazila vtoževanih zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun). Vrnitvena obveznost zaradi neupravičene obogatitve je nastala, ker za takšen prehod premoženja ni bilo pravnega temelja. Toženka v tem sporu ni zatrjevala, da ima sporen prehod premoženja temelj v morebitni pogodbi, ki bi jo imela sklenjeno s tožečo stranko oziroma v zakonu ali drugem pravnoveljavnem aktu, zato so bili prenosi sredstev na račun toženke (ki jih je ta izvršila brez soglasja in vedenja direktorja tožeče stranke z nakazili zneskov iz računa tožeče stranke na svoj račun) izvršeni brez pravnega temelja. To pa pomeni, da je nastala njena vrnitvena obveznost zaradi neupravičene pridobitve. Če pa bi bila sporna izplačila toženki izplačana ob soglasju direktorja v okviru njegovih pristojnosti, kar trdi toženka v tem sporu, pa ne bi bilo mogoče zaključiti, da je šlo z vidika toženke za izplačilo brez pravne podlage.
Ker toženec ni pravočasno odgovoril na tožbo, je sodišče ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, da mora toženec tožniku vrniti štipendije, kot je bilo to dogovorjeno s poravnavo.
prekluzija – materialno procesno vodstvo – priposestvovanje stvarne služnosti – omejitev priposestvovanja – družbeno sredstvo družbene pravne osebe
Ker je služeča nepremičnina do omenjenega datuma predstavljala družbeno sredstvo družbene pravne osebe (do takrat se zato stvarna služnost ni mogla priposestvovati), do dne, ko je toženka pričela nasprotovati izvrševanju služnosti (8. 11. 2006), pa tudi ni mogla preteči niti 10-letna priposestvovalna doba, ki je eden izmed pogojev za priposestvovanje služnosti, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
Do prekluzije ne more priti, če je sodišče opustilo (dolžno) materialno procesno vodstvo na prvem naroku. V tem primeru je treba stranki omogočiti, da naknadno navede nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Omejitev priposestvovanja, ki jo je določala kogentna določba 55. člena ZTLR (v skladu s katero se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, stvarna služnost ne more priposestvovati), predstavlja tako pomembno materialnopravno omejitev, da dopušča materialno procesno vodstvo in s tem naknadno navajanje dejstev ter dokazov.
Z Dogovorom je bilo določeno znižanje izhodiščnih plač, kakor so v količnikih določene v tarifni prilogi k panožni KP. Kadar se v kolektivni pogodbi (v konkretnem primeru v Dogovoru, ki ima značaj kolektivne pogodbe) spremenijo količniki za določitev izhodiščne plače, ki so bili povzeti v pogodbah o zaposlitvi, zaradi takšne spremembe ni potrebno spreminjati pogodb o zaposlitvi, temveč se pri obračunu plače neposredno uporabljajo določbe kolektivne pogodbe o znižanju izhodiščne plače.
Okoliščina, da predlagatelj (sindikat) ni sodeloval pri sklepanju Dogovora, ne vpliva na njegovo veljavnost. Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da v skladu z 11. členom ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če jo sklene eden ali več reprezentativnih sindikatov. ZKolP v primerih, ko je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov, ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe, temveč zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativni sindikat. Izpodbijani Dogovor je zato veljaven in zavezuje vse zaposlene v družbah, ki so podpisnice Dogovora, saj je bil ta sklenjen ne le z enim, temveč devetimi reprezentativnimi sindikati.
ZJU člen 6, 17,147, 147/1, 147/2, 149, 149/1. ZSPJS člen 28.
dodatek za dvojezičnost - premestitev
Za presojo zakonitosti premestitve je bistveno, da je tožena stranka s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika italijanske narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva. Razlog za premestitev je bil tako v spremenjeni sistematizaciji dela, zaradi katere je prišlo do zmanjšanega števila delovnih mest, za katera se zahteva znanje jezika italijanske narodne skupnosti. S tem pa je tožena stranka dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za tožničino premestitev.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko ni zagotovila, da tožnica pri delu ne bi uporabljala jezika italijanske narodne skupnosti na zakonitost premestitve ne more vplivati, niti ne more predstavljati pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37. ZPIZ-1 člen 67, 177, 177/2.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnine
Tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je že bila upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine v BIH, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev (starostne pokojnine). Ker pogojev za priznanje invalidske pokojnine ne izpolnjuje, se bosanska pokojnina ne preračuna po 37. členu sporazuma, temveč še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v BIH.
ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.
V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.