poslovni razlog - vročitev odpovedi - sodelovanje sindikata - utemeljen razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Četudi tožena stranka o nameravani odpovedi ne bi obvestila sindikata (tožnik ni dokazal, da je podal zahtevo, da se obvesti sindikat), ne gre za takšno kršitev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Delodajalec prevzemnik zato ne sme ponujati delavcu v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, če pa jo podpiše, je taka pogodba v nasprotju z zakonom. V konkretnem primeru je tožnica podpisala sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z bivšim delodajalcem in s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Zato ne moremo govoriti o dejanskem prevzemu in tožena stranka ni bila delodajalec prevzemnik tožnice po določbi 73. člena ZDR.
Dejstvo, da je tožnica brezposelna ne pomeni, da sodišče ne sme preverjati resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Če v njih dvomi, jih po uradni dolžnosti preveri.
plačilo nadomestila plače za bolniški stalež – višina - izvedenec
Tožena stranka tožniku v spornem času ni izplačevala v celoti pripadajočih prejemkov iz naslova nadomestila plače in regresa za letni dopust, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike premalo izplačanega nadomestila plače oziroma nadomestila za bolniški stalež ter regresa za letni dopust utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri prisojenih mesečnih razlikah nadomestila plače za sporno obdobje ter regresa za letni dopust pravilno izhajalo iz podatkov izvedeniškega mnenja, pri čemer je iz izreka izpodbijanega dela sodbe razvidno, da gre za obračun posameznih zneskov v bruto višini, od katerih je tožena stranka dolžna odvesti predpisane prispevke in dohodnino ter tožniku izplačati neto zneske.
spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
umik predloga za izvršbo – postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka
Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil po tem, ko je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ, bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oz. zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, da odloči o umiku upnikovega predloga za izvršbo oz. smiselno o umiku tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 441. člena ZPP ter o stroških postopka.
odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca – neizplačana plača
Tožniku plača (ki bi morala biti izplačana najkasneje 5. dne v mesecu za pretekli mesec) za vtoževane mesece ni bila izplačana v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je bil podan zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz razloga iz četrte alineje prvega odstavka 112. člena ZDR. Posledično je tožnik upravičen do vtoževane odškodnine za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka in odpravnine.
Ker je bil plačilni nalog napačno vročen mld. dedinji namesto njeni materi (zakoniti zastopnici), rok za plačilo sodne takse še ni začel teči in domneva o umiku pritožbe torej ne pride v poštev.
ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 277, 277/2, 318, 318/1.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – rok za odgovor na tožbo – samostojni podjetnik
Vročitev tožbe toženi stranki (s.p.) v odgovor je bila opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 141. člena ZPP, ki določa, da se, v kolikor subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona (med te subjekte spada tudi samostojni podjetnik) pisanja ni možno vročiti na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi na način iz tega člena (to je 141. člena ZPP), s tem, da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec na naslovu, ki je vpisan v register, sicer ima predalčnik, vendar je le-ta neuporaben. Zato je vročevalec vročitev lahko opravil na podlagi drugega odstavka 141. člena kot takoimenovano neosebno vročitev, dejansko pa jo je opravil na podlagi določbe 142. člena ZPP o osebni vročitvi. Vročevalec je na ovojnici, ki vsebuje tožbo s pozivom na odgovor, posebej označil, da naslovnik nima predalčnika (namesto, da bi pravilno označil, da je predalčnik neuporaben), kar pa ni vplivalo na pravilnost vročitve. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je bil izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pisna izjava priče
Neupoštevanje zahteve stranke po neposrednem zaslišanju priče, ki je podala pisno izjavo, predstavlja kvečjemu relativno procesno kršitev, ki v sporih majhne vrednosti ni upoštevan pritožbeni razlog.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Tožena stranka je v spornem času zaradi slabih gospodarskih razmer ugotovila upad prihodkov iz oglaševanja in zmanjšanje naročnikov, zaradi česar je ukinila samostojni službi računovodstva in financ ter izvedla organizacijske spremembe v posameznih uredništvih. Sprejela je novo sistemizacijo in organizacijo delovnih mest in delovno mesto redaktorja ukinila. Tožnik je bil pred odpovedjo novinar redaktor v uredništvu športa. Opravila, ki jih tožnik po odpovedani pogodbi ni več izvajal, so se razdelila na ostale zaposlene novinarje in urednike. Tožena stranka je imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov. Tožniku je bila ob odpovedi v novi pogodbi za delovno mesto urednika III ponujena ustrezna zaposlitev, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot za prejšnje delovno mesto, pri čemer je za presojo takšne ponudbe tudi pomembno, da se tožniku višina osnovne plače ni v ničemer spremenila.
določitev odškodnine – odškodnina za prenos pravice uporabe na poslovnem prostoru – pravno nasledstvo – aktivna legitimacija – zastaranje
Odločba o prenosu pravice uporabe z dne 21. 1. 1987 je bila izdana na podlagi tedaj veljavne določbe 37. člena ZPSPP, ki je določala pravico do odškodnine, zato jo je treba v tem postopku, v katerem se določa odškodnina, uporabiti tako, kot se je glasila.
Predlagatelj v tej zadevi zahteva odškodnino za z odločbo državnega organa prenešeno pravico uporabe, torej kot nadomestilo zaradi odvzema pravice uporabe. Takšna pravica do odškodnine pa ne zastara, temveč lahko zastara le pravica izterjave s sodno odločbo ali s poravnavo že določene odškodnine.
Ker pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, temveč je zmožen za drugo delo z omejitvami v polnem delovnem času, se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delovno mesto. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine neutemeljen.
prekluzija – materialno procesno vodstvo – priposestvovanje stvarne služnosti – omejitev priposestvovanja – družbeno sredstvo družbene pravne osebe
Ker je služeča nepremičnina do omenjenega datuma predstavljala družbeno sredstvo družbene pravne osebe (do takrat se zato stvarna služnost ni mogla priposestvovati), do dne, ko je toženka pričela nasprotovati izvrševanju služnosti (8. 11. 2006), pa tudi ni mogla preteči niti 10-letna priposestvovalna doba, ki je eden izmed pogojev za priposestvovanje služnosti, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.
Do prekluzije ne more priti, če je sodišče opustilo (dolžno) materialno procesno vodstvo na prvem naroku. V tem primeru je treba stranki omogočiti, da naknadno navede nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Omejitev priposestvovanja, ki jo je določala kogentna določba 55. člena ZTLR (v skladu s katero se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, stvarna služnost ne more priposestvovati), predstavlja tako pomembno materialnopravno omejitev, da dopušča materialno procesno vodstvo in s tem naknadno navajanje dejstev ter dokazov.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – napake volje – nedopustna grožnja – zmota – prevara – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – ničnost – preklic odpovedi
Tožnikova odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obremenjena z napakami volje v smislu določb OZ. Tudi, če bi nadrejena tožniku res zagrozila, da bodo zaradi goljufije podali ovadbo na policijo, to ne bi predstavljajo nedopustne grožnje v smislu določbe prvega odstavka 45. člena OZ. Ta določa, da stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe, če je druga pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo pri njej povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega strahu sklenila pogodbo. Grožnje s podajo ovadbe na policijo ni mogoče šteti za nedopustno.
Na veljavnost sporazuma tudi ne morejo vplivati opustitve zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
javni uslužbenci – dodatek za dvojezičnost – znanje jezika narodne skupnosti – pogoj za opravljanje dela
Tožena stranka je s spremenjeno sistematizacijo delovnih mest, s katero je določila delovna mesta, kjer je kot poseben pogoj za opravljanje dela določila znanje jezika narodne skupnosti na ustreznem nivoju in delovna mesta, kjer se tak pogoj ne zahteva, dokazala obstoj delovnih potreb za premestitev v skladu z določbo 149. člena ZJU in s tem zakonit razlog za premestitev prve tožnice.
Okoliščina, da tožena stranka v praksi dejansko še ni zagotovila, da prva tožnica ne prihaja v stik s pripadniki italijanske narodne skupnosti, ki pri državnem organu uporabljajo italijanski jezik, ne predstavlja pravne podlage za priznanje dodatka za dvojezičnost. Zgolj dejanska uporaba italijanskega jezika, po presoji delavca, brez ustrezne opredelitve te zahteve v aktu tožene stranke, ne more biti utemeljen razlog za plačilo dodatka za dvojezičnost.
ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - cesija terjatve - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja
Z izdajo izvršilnega sklepa o prenosu terjatve v izterjavo ni bilo pretrgano zastaranje terjatev, ki so bile prenesene, saj takšna posledica ne izhaja ne iz določbe 367. člena OZ, ne iz katerekoli druge določbe 4. odseka 4. oddelka IV. poglavja OZ. Pri tem je pravno pomembno, da na začetek teka zastaranja sam prenos terjatve (na novega upnika) ne vpliva, in da je odločilen datum dospelosti cedirane oz. s sklepom prenesene terjatve.
Ker je RS postala lastnica spornih zemljišč na podlagi zakona, se pritožba neutemeljeno sklicuje na drugačno dejansko stanje vpisov v zemljiški knjigi.
Predlog za določitev vsebine zakupne pogodbe je podala RS, ki se ji je na aktivni strani naknadno pridružil še Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Nov predlagatelj je v celoti odobril vsa pravdna dejanja RS , zato je napačna ugotovitev sodišča, da se je pričel postopek z upravičenim predlagateljem šele 22. 2. 2000 in posledično tudi odločitev glede zastaranja.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 22, 37. ZPIZ-1 člen 67, 177, 177/2.
Sporazum z Bosno - preračun pokojnine
Tožnik po uveljavitvi Sporazuma z BIH na podlagi zavarovalne dobe, ki je že bila upoštevana pri priznanju njegove invalidske pokojnine v BIH, pri tožencu ne more uveljaviti drugih pokojninskih dajatev (starostne pokojnine). Ker pogojev za priznanje invalidske pokojnine ne izpolnjuje, se bosanska pokojnina ne preračuna po 37. členu sporazuma, temveč še naprej ostane obveznost nosilca zavarovanja v BIH.