• Najdi
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>
  • 1.
    VDSS sodba Pdp 63/2013
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010607
    ZDR člen 73, 73/1.
    plačilo razlike plače – sprememba delodajalca
    V primeru spremembe delodajalca ne gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu prenosniku in sklenitev nove pogodbe pri delodajalcu prevzemniku. Vse pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi v trenutku prehoda preidejo na delodajalca prevzemnika po samem zakonu. Delodajalec prevzemnik zato ne sme ponujati delavcu v podpis nove pogodbe o zaposlitvi, če pa jo podpiše, je taka pogodba v nasprotju z zakonom. V konkretnem primeru je tožnica podpisala sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi z bivšim delodajalcem in s toženo stranko novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto. Zato ne moremo govoriti o dejanskem prevzemu in tožena stranka ni bila delodajalec prevzemnik tožnice po določbi 73. člena ZDR.
  • 2.
    VDSS sodba Pdp 318/2013
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010960
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
    Tožena stranka je v spornem času zaradi slabih gospodarskih razmer ugotovila upad prihodkov iz oglaševanja in zmanjšanje naročnikov, zaradi česar je ukinila samostojni službi računovodstva in financ ter izvedla organizacijske spremembe v posameznih uredništvih. Sprejela je novo sistemizacijo in organizacijo delovnih mest in delovno mesto redaktorja ukinila. Tožnik je bil pred odpovedjo novinar redaktor v uredništvu športa. Opravila, ki jih tožnik po odpovedani pogodbi ni več izvajal, so se razdelila na ostale zaposlene novinarje in urednike. Tožena stranka je imela zakonito podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov. Tožniku je bila ob odpovedi v novi pogodbi za delovno mesto urednika III ponujena ustrezna zaposlitev, za katero se je zahtevala enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot za prejšnje delovno mesto, pri čemer je za presojo takšne ponudbe tudi pomembno, da se tožniku višina osnovne plače ni v ničemer spremenila.
  • 3.
    VSL sklep I Cp 3518/2012
    31.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0065297
    ZPP člen 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – dopustni pritožbeni razlogi
    Sodbo ali sklep, izdan v sporu majhne vrednosti, je dopustno izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.
  • 4.
    VSC sklep I Ip 168/2013
    31.5.2013
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003419
    ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 62, 62/2. ZPP člen 441, 441/1.
    umik predloga za izvršbo – postopek za izdajo plačilnega naloga – obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – umik tožbe – sklep o ustavitvi postopka
    Ker je upnik predlog za izvršbo umaknil po tem, ko je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je izvršilno sodišče izdalo sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi po drugem odstavku 62. člena ZIZ, bi moralo sodišče prve stopnje nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog oz. zadevo odstopiti pristojnemu sodišču, da odloči o umiku upnikovega predloga za izvršbo oz. smiselno o umiku tožbe v skladu z določbo prvega odstavka 441. člena ZPP ter o stroških postopka.
  • 5.
    VDSS sodba Pdp 554/2013
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010904
    ZDR člen 29, 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
    odpravnina – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca – neizplačana plača
    Tožniku plača (ki bi morala biti izplačana najkasneje 5. dne v mesecu za pretekli mesec) za vtoževane mesece ni bila izplačana v zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, zato je bil podan zakonit razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika iz razloga iz četrte alineje prvega odstavka 112. člena ZDR. Posledično je tožnik upravičen do vtoževane odškodnine za izgubljeno plačilo za čas odpovednega roka in odpravnine.
  • 6.
    VDSS sodba Pdp 239/2012
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0009058
    ZDR člen 84, 84/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 88/6, 96.
    poslovni razlog - vročitev odpovedi - sodelovanje sindikata - utemeljen razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
    Četudi tožena stranka o nameravani odpovedi ne bi obvestila sindikata (tožnik ni dokazal, da je podal zahtevo, da se obvesti sindikat), ne gre za takšno kršitev, da bi bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 7.
    VSL sodba II Cp 3616/2012
    31.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073987
    ZPP člen 236a, 454, 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – pisna izjava priče
    Neupoštevanje zahteve stranke po neposrednem zaslišanju priče, ki je podala pisno izjavo, predstavlja kvečjemu relativno procesno kršitev, ki v sporih majhne vrednosti ni upoštevan pritožbeni razlog.
  • 8.
    VDSS sodba Pdp 310/2013
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010953
    ZDR člen 42.
    plačilo nadomestila plače za bolniški stalež – višina - izvedenec
    Tožena stranka tožniku v spornem času ni izplačevala v celoti pripadajočih prejemkov iz naslova nadomestila plače in regresa za letni dopust, zato je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike premalo izplačanega nadomestila plače oziroma nadomestila za bolniški stalež ter regresa za letni dopust utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri prisojenih mesečnih razlikah nadomestila plače za sporno obdobje ter regresa za letni dopust pravilno izhajalo iz podatkov izvedeniškega mnenja, pri čemer je iz izreka izpodbijanega dela sodbe razvidno, da gre za obračun posameznih zneskov v bruto višini, od katerih je tožena stranka dolžna odvesti predpisane prispevke in dohodnino ter tožniku izplačati neto zneske.
  • 9.
    VDSS sodba Pdp 395/2013
    31.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010508
    ZPP člen 139, 139/3, 141, 141/4, 277, 277/2, 318, 318/1.
    zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – rok za odgovor na tožbo – samostojni podjetnik
    Vročitev tožbe toženi stranki (s.p.) v odgovor je bila opravljena v skladu z določbo četrtega odstavka 141. člena ZPP, ki določa, da se, v kolikor subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona (med te subjekte spada tudi samostojni podjetnik) pisanja ni možno vročiti na naslovu, ki je vpisan v register, vročitev opravi na način iz tega člena (to je 141. člena ZPP), s tem, da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register. Toženec na naslovu, ki je vpisan v register, sicer ima predalčnik, vendar je le-ta neuporaben. Zato je vročevalec vročitev lahko opravil na podlagi drugega odstavka 141. člena kot takoimenovano neosebno vročitev, dejansko pa jo je opravil na podlagi določbe 142. člena ZPP o osebni vročitvi. Vročevalec je na ovojnici, ki vsebuje tožbo s pozivom na odgovor, posebej označil, da naslovnik nima predalčnika (namesto, da bi pravilno označil, da je predalčnik neuporaben), kar pa ni vplivalo na pravilnost vročitve. Ker je bila vročitev opravljena po pravilih o osebni vročitvi, se šteje, da tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je bil izpolnjen temeljni pogoj za izdajo zamudne sodbe v skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP.
  • 10.
    VSL sklep II Cp 1495/2013
    31.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
    VSL0073997
    ZZZDR člen 107. ZPP člen 105a, 105a/3,142.
    plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – vročitev plačilnega naloga
    Ker je bil plačilni nalog napačno vročen mld. dedinji namesto njeni materi (zakoniti zastopnici), rok za plačilo sodne takse še ni začel teči in domneva o umiku pritožbe torej ne pride v poštev.
  • 11.
    VSL sklep I Cp 1383/2013
    31.5.2013
    SODNE TAKSE
    VSL0065306
    ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/4.
    oprostitev plačila sodnih taks – pogoji – ugovor zoper plačilni nalog –odmera sodne takse
    Dejstvo, da je tožnica brezposelna ne pomeni, da sodišče ne sme preverjati resničnosti navedb v izjavi o premoženjskem stanju. Če v njih dvomi, jih po uradni dolžnosti preveri.
  • 12.
    VSL sodba in sklep I Cpg 537/2012
    30.5.2013
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0074640
    OZ člen 458, 480, 480/1, 662, 663, 663/3. ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1.
    gradbena pogodba – prodajna pogodba – odgovornost za solidnost gradnje – odprava napak – rok za uveljavitev jamčevalnih zahtevkov – prevara – izločitev izvedenca – drug izvedenec
    Tožena stranka kot investitor in prodajalec ni odgovorna neposredno na podlagi zakona, temveč na podlagi prodajne pogodbe, s katero je prevzela odgovornost za solidnost gradbe.

    Potek jamčevalnega roka je upošteven le na podlagi ugovora tožene stranke in nanj sodišče torej ne pazi po uradni dolžnosti.

    Izvedenčev zapis ocen, ki v mnenje ne sodijo in navedba več napak, kot jih vtožuje tožeča stranka, ni okoliščina, ki bi zbujala dvom o pristranskosti.
  • 13.
    VDSS sodba Psp 71/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010649
    ZPIZ-1 člen 15, 60, 66, 66/3, 81, 86, 91, 95.
    invalidnost – poklicna rehabilitacija
    Tožnikova zmožnost za delo je zmanjšana za več kot 50 %, tako da za opravljanje dejavnosti elektroinštalaterstva in zaključna gradbena dela s.p. ni več zmožen, zmožen pa je za drugo ustrezno delo z omejitvami, za katerega bi se lahko poklicno prekvalificiral. Razvrsti se ga v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do poklicne rehabilitacije, ker še ni dopolnil 50 let starosti.
  • 14.
    VDSS sodba Pdp 447/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI
    VDS0010899
    ZDR člen 54, 204, 204/3. ZSSlov člen 61, 61/1, 61/2.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – sodno varstvo – vojaška oseba
    Za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas vojaške osebe morata biti podana dva pogoja, in sicer da vojaška oseba ni bila obveščena v roku 120 dni pred iztekom pogodbe o zaposlitvi o tem, da ji delovno razmerje ne bo podaljšano ter da vojaška oseba ostane na delu po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Oba pogoja morata biti podana kumulativno. Ker tožnik po izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni ostal na delu pri toženi stranki, pač pa se je le razdolževal, nista izpolnjena oba pogoja za transformacijo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
  • 15.
    VSK sklep Cpg 71/2013
    30.5.2013
    ZAVAROVANJE TERJATEV – STEČAJNO PRAVO
    VSK0005525
    ZIZ člen 258, 264. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 259, 279.
    predhodna odredba – začetek stečajnega postopka – pravne posledice začetka stečaja - ločitvena pravica – pogojna zastavna pravica
    Razlika med postopkom izvršbe in postopkom zavarovanja s predhodno odredbo je med ostalim v tem, da gre pri predhodnih odredbah za opravo začetnih faz izvršbe, preden so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se postopek zavarovanja s pravnomočnostjo predhodne odredbe izčrpa in se ne zaključi s poplačilom terjatve (kot izvršilni postopek). Opravijo se le tista izvršilna dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, zavarovanje pa velja največ do trenutka, ko se izpolnijo pogoji za izvršbo (oziroma še 15 dni) oziroma do trenutka, ko se izkaže, da se pogoji za izvršbo ne bodo izpolnili. Prisilno poplačilo terjatve, zavarovane s predhodno odredbo, se namreč ne izvede na podlagi predhodne odredbe, temveč na podlagi sklepa o izvršbi. Če ta ni izdan, prehodna odredba preneha (264. člen ZIZ). Ob povedanem je zaključek sodišča prve stopnje, da so zastavne pravice, pridobljene s predhodno odredbo, le pogojne, pravilen.

    V predmetni zadevi v trenutku začetka stečaja terjatev, v zvezi s katero je bila izdana predhodna odredba, ni bila pravnomočno ugotovljena in pogoji za izvršbo in s tem za spremembo pogojne zastavne pravice v nepogojno niso bili izpolnjeni. Ureditev, po kateri bi upnik prednost pred ostalimi upniki (kar bi pridobitev nepogojne zastavne pravice namesto pogojne bila) pridobil v času, ko bi bil stečaj že začet, bi bila v nasprotju s temeljnimi načeli stečajnega postopka.
  • 16.
    VDSS sklep Psp 70/2013
    30.5.2013
    INVALIDI
    VDS0010648
    ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni člen 4. ZPP člen 185, 201, 201/1, 254.
    vzrok invalidnosti – poklicna bolezen – izvedensko mnenje
    Zaradi nasprotja glede vzroka invalidnosti med pisno podanim izvedenskim mnenjem, ki ga je podal izvedenski organ, ki pri tožnici ne ugotavlja klasičnih kliničnih znakov za nevrološko motnjo povzročeno s svincem, in izpovedbo enega od članov izvedenskega organa, ki so sodelovali pri podaji pisno podanega izvedenskega mnenja, da pri tožnici obstajajo pogoji, da se bolezen prizna kot poklicna bolezen (zastrupitev s svincem in njegovimi spojinami in zmesmi), je treba zaslišati tudi preostala dva člana, ki sta sodelovala pri podaji pisnega izvedenskega mnenja.
  • 17.
    VDSS sodba Pdp 421/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010883
    ZSPJS člen 3a. OZ člen 190, 191. ZEPDSV člen 18.
    neupravičena pridobitev - kondikcija - neupravičena obogatitev - plačilo nečesa, za kar ne obstaja dolžnost plačila - zmota pri plačilu nedolga - napačen izračun plače - vračilo preveč izplačanega dela plače - vrnitev preveč izplačane plače
    OZ v 191. členu določa, da kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožeča stranka ni dokazala, da je bilo preplačilo toženkine plače izvedeno po pomoti, kakor tudi ne, da za preplačila ni vedela, prav tako si ni pridržala pravice preplačil zahtevati nazaj, ni pa niti zatrjevala, da jih je plačala, da bi se izognila sili. Zato je zahtevek tožeče stranke na vračilo preveč izplačane plače neutemeljen (191. člen OZ).
  • 18.
    VSL sodba I Cp 2506/2012
    30.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0076077
    ZPP člen 285, 286. ZTLR člen 55.
    prekluzija – materialno procesno vodstvo – priposestvovanje stvarne služnosti – omejitev priposestvovanja – družbeno sredstvo družbene pravne osebe
    Ker je služeča nepremičnina do omenjenega datuma predstavljala družbeno sredstvo družbene pravne osebe (do takrat se zato stvarna služnost ni mogla priposestvovati), do dne, ko je toženka pričela nasprotovati izvrševanju služnosti (8. 11. 2006), pa tudi ni mogla preteči niti 10-letna priposestvovalna doba, ki je eden izmed pogojev za priposestvovanje služnosti, je sodišče tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

    Do prekluzije ne more priti, če je sodišče opustilo (dolžno) materialno procesno vodstvo na prvem naroku. V tem primeru je treba stranki omogočiti, da naknadno navede nova dejstva in predlaga nove dokaze.

    Omejitev priposestvovanja, ki jo je določala kogentna določba 55. člena ZTLR (v skladu s katero se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, stvarna služnost ne more priposestvovati), predstavlja tako pomembno materialnopravno omejitev, da dopušča materialno procesno vodstvo in s tem naknadno navajanje dejstev ter dokazov.
  • 19.
    VSL sodba I Cpg 610/2012
    30.5.2013
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077839
    ZPP člen 458, 458/1.
    spor majhne vrednosti – dovoljeni pritožbeni razlogi – vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljena dejstva – odjem električne energije – posest nepremičnine
    Pritožba izpodbija zaključek sodišča s trditvami, ki merijo na napačno ugotovljeno dejansko stanje. Na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti, pa je pritožbeno sodišče vezano.
  • 20.
    VDSS sodba Pdp 133/2013
    30.5.2013
    DELOVNO PRAVO
    VDS0010760
    ZOR člen 10, 105, 105/1, 107, 107/2. OZ člen 3, 88, 88/1. ZKolP člen 1, 1/2. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2, 18, 27, 27/1, 27/1-2.
    regres za letni dopust – prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih
    Po uveljavitvi ZNOIP (od 13. 3. 1993), ki je kot prisilni predpis omejil pogodbeno svobodo glede kolektivnega dogovarjanja o višini regresa za letni dopust (tudi za delavce tožene stranke), se tožena stranka s sindikatom delavcev zavoda ni mogla več pravno veljavno dogovoriti za regres za letni dopust v višini, ki presega višino regresa za letni dopust, določeno z ZNOIP. Takšna določba v kolektivni pogodbi tožene stranke je nična.
  • 1
  • od 31
  • >
  • >>