• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 3
  • 41.
    UPRS Sodba in sklep I U 1622/2025-15
    6.10.2025
    UP00089473
    ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-5, 52, 52-1, 52-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - strah pred preganjanjem - nedržavni subjekt preganjanja - varna izvorna država
    Tožnik svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljuje z osebnimi težavami z dekletovimi sorodniki, v povezavi z občutkom diskriminacije med Arabci in Berberi.

    Tudi, če bi držalo, da se dekletovi starši zaradi njegove narodnosti niso strinjali z njuno poroko, to še ne pomeni diskriminacije v smislu ZMZ-1, da tožnik zatrjevanih groženj ni nikoli prijavil na policijo in zato ni izkazal, da ga država ne bi želela ali zmogla zaščititi pred nedržavnimi subjekti (dekletovi bratje).
  • 42.
    UPRS Sodba I U 999/2025-19
    6.10.2025
    UP00091434
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški
    Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je domneva, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali/in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Države članice so namreč zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, zato prosilca ne smejo predati odgovorni državi članici, če ni mogoče, da ne bi vedele, da sistematične pomanjkljivosti sistema azilnega postopka in pogojev za sprejem prosilcev za azil v tej državi članici pomenijo utemeljene razloge za prepričanje, da bi bil prosilec izpostavljen resnični nevarnosti, da se bo z njim nečloveško ali ponižujoče ravnalo.

    Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine. Ti podatki lahko izhajajo zlasti iz mednarodnih sodnih odločb, kot so sodbe ESČP, iz sodnih odločb odreditvene države članice ter iz odločb, poročil in drugih dokumentov organov Sveta Evrope ali Združenih narodov.
  • 43.
    UPRS Sodba I U 1472/2025-10
    6.10.2025
    UP00091560
    ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 21, 21/1.
    brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izguba periodičnega dohodka - pogodba o zaposlitvi - prenehanje delovnega razmerja
    Tožnik se je odzval na poziv tožene stranke tako, da je 9. 6. 2025 po elektronski pošti na elektronski naslov tožene stranke ... poslal zahtevano dokumentacijo. To dejstvo dokazuje z izpisom poslane elektronske pošte na elektronski naslov tožene stranke s priponkami, v katerih je tudi redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je delodajalec dal tožniku in je datirana na dan 11. 12. 2024. Tožnik je z navedenim izpisom iz elektronske pošte izkazal, da je poslal zahtevano pisno dokazilo toženi stranki.
  • 44.
    UPRS Sklep I U 1960/2024-
    6.10.2025
    UP00091048
    ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPDI člen 34. ZPP člen 86, 86/4.
    pritožba - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
    Pritožnik je obravnavano pritožbo vložil sam, v njej pa ni izkazal niti zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Sodišče je pri upravljalcu uradnih evidenc, Ministrstvu za pravosodje, preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim izpitom. V obravnavani zadevi je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima in je zato pritožba nedovoljena.
  • 45.
    UPRS Sodba III U 275/2022-14
    6.10.2025
    UP00091853
    ZUP člen 298. ZPP člen 214, 214/2.
    ukrep inšpektorja za okolje - neizpolnitev obveznosti - sklep o denarni kazni - upravna izvršba - COVID-19 - dokazno breme
    Sklep o denarni izvršbi je bil tožniku izdan 9. 2. 2021 z naložitvijo kazni v višini 10.000,00 EUR v plačilo in z grožnjo nove denarne kazni v isti višini, če obveznost ne bo izvršena do 30. 9. 2021. Ker tožnik tudi v tem roku obveznosti ni izpolnil, mu je bil izdan izpodbijani sklep z dne 29. 12. 2021, s katerim je bil rok za izvršitev obveznosti določen na 30. 6. 2022.
  • 46.
    UPRS Sodba in sklep IU 1679/2025
    6.10.2025
    UP00091345
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - resna grožnja za javni red ali javno varnost - ogrožena osebna varnost - kršitev hišnega reda - odvzem prostosti
    Za pridržanje iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti) ni treba ugotavljati prosilčeve krivde za dejanja, ki pomenijo grožnjo navedenim vrednotam. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
  • 47.
    UPRS Sodba I U 1640/2025-35
    3.10.2025
    UP00091960
    ZDDV-1 člen 10. ZDPN-2 člen 4. ZDavP-2 člen 88, 88/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4.
    davek na promet nepremičnin - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - sprememba pravnega stališča - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
    Toženka je zmotno razlagala 88. člen ZDavP-2, v posledici česar je bilo tudi nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Toženka namreč ni ugotavljala, ali transakcija izpolnjuje pogoje iz 10. člena ZDDV-1, torej ali je bila poleg lastninske pravice na nepremičnini predmet prenosa tudi zavezančeva dejavnost, ali je kupec zavezanec za DDV, ali po sklenitvi pogodbe uporablja nepremičnino za svojo dejavnost itd. Zato je sodišče tožbi zoper izpodbijano odločbo v zvezi s popravnim sklepom ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženki v ponovno odločanje, v katerem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe in citirane sodbe Vrhovnega sodišča.
  • 48.
    UPRS Sodba I U 604/2021-37
    3.10.2025
    UP00092108
    ZUJIK člen 20, 90.
    republiška priznavalnina - pogoji za dodelitev republiške priznavalnine - strokovna komisija - obrazložitev odločbe
    Odločanje o pomembnosti predlagateljevega prispevka k slovenski kulturi je strokovno vprašanje. Sodna presoja izpolnjevanja vsebinskih kriterijev v takih primerih zadržana, saj se sodišče ne sme spuščati v primernost strokovne presoje kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Sodišče pristojnemu organu pri presoji takih kriterijev pušča določeno polje proste presoje, če ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava pa njegovo odločitev odpravi le v primeru, če je njegova argumentacija očitno nerazumna.
  • 49.
    UPRS Sodba in sklep I U 1658/2025
    2.10.2025
    UP00089471
    ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4.
    mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - odvzem prostosti - nastanitev v centru za tujce - začasna odredba
    Ključno pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška. Dejstva (in okoliščine) morajo biti (le) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
  • 50.
    UPRS Sklep I U 1021/2025-30
    2.10.2025
    UP00091989
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    ukrep občinskega inšpektorja - izvršitev inšpekcijske odločbe - pravni interes za tožbo - tožbeni zahtevek - zavrženje tožbe
    Izpodbijana odločba je bila že izvršena, saj so bili objekti, katerih odstranitev je bila zahtevana z izpodbijano odločbo, že odstranjeni. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja.

    Sodišče prve stopnje ni dolžno tožnika pozivati, naj zaradi možnosti uspeha v upravnem sporu zahteva nekaj drugega od tistega, kar je v tožbi sam zahteval.
  • 51.
    UPRS Sklep I U 1182/2025-5
    1.10.2025
    UP00091541
    ZUS-1 člen 30, 31, 31/1, 31/2.
    brezplačna pravna pomoč - predhodni preizkus tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe
    Tožnica tožbe v danem roku niti do dneva izdaje tega sklepa ni dopolnila s predložitvijo izpodbijanega akta. Ker tožnica ni navedla niti ali gre za odločbo ali sklep niti datuma izpodbijanega akta, v obrazložitvi pa celo ugovarja samo sklepu Bpp 54/2023, ni mogoče ugotoviti, na kateri akt se tožba nanaša, zato zadeve ni mogoče obravnavati
  • 52.
    UPRS Sodba III U 289/2022-14
    1.10.2025
    UP00091861
    ZUP člen 55, 55/5.
    davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pooblastilo za zastopanje - upravni postopek - pisna pomota - obstoj pooblastilnega razmerja - pogodbena volja strank
    Davčni organ pomote pri zapisu opravilne številke sklepa v odobritvi pooblastila, ki ga je podal tožnik v odgovoru na navedeni poziv, ne bi smel šteti v škodo tožniku, saj je iz podane odobritve opravljenih dejanj jasno razvidna volja tožnika, da je predloženo pooblastilo vsebovalo odobritev že opravljenega dejanja, torej vložene pritožbe tožnika. Tožnik je s tem nedvomno odobril že opravljeno procesno dejanje pooblaščenca, zato bi moral davčni organ podani ugovor oziroma pritožbo obravnavati po vsebini.
  • 53.
    UPRS Sodba II U 105/2024-11
    1.10.2025
    UP00093220
    ZDoh-2 člen 97, 97/1, 98, 97/7-1. ZUP člen 188.
    davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost nepremičnine ob odsvojitvi - vrednost nepremičnine ob pridobitvi - vrednost na nepremičnini opravljenih investicij - cenitev - dokazovanje - izjava stranke - dokazno breme
    Izkaz višine stroškov ne predstavlja nemogoče zahteve, saj bi tožnik, ki očitno meni, da blagajniški prejemki obstajajo, le-te lahko pridobil na isti način kot organ in s tem izkazal višino stroškov in investicij, ki naj bi jih plačal sam. Tožnik tega ni storil, prav tako pa ni pojasnil zakaj tega ne more storiti (denimo, da je poskušal pridobiti izpiske, pa mu jih družba ni posredovala ipd.). Ob tem pa niti ZDavP-2 niti ZUS-1 ne vsebujeta dokaznega pravila (in dubio), ki bi v primeru nejasnosti omogočal izid ugotovitve dejstev v korist ene od strank.
  • 54.
    UPRS Sodba in sklep I U 1550/2021-26
    1.10.2025
    UP00091655
    ZKZ člen 78, 107, 107/1, 107/1-b.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - agromelioracija - dostop do zemljišč - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
    ZKZ ne vsebuje definicije pojma poljske poti (niti jih ni vseboval, v času izpodbijane odločbe veljaven kak drug zakon).Tega je treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Cilj ZKZ je ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. V luči navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben.

    Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemljišča za namen, ki ni kmetijska proizvodnja.
  • 55.
    UPRS Sodba in sklep I U 1816/2021-16
    1.10.2025
    UP00092360
    ZKZ člen 107, 107/b, 107/b-1.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - agromelioracija

    Pojem poljska pot je v ZKZ uporabljen v 78. členu, ki ureditev novih poljskih poti našteva kot eno od štirih zahtevnih agromelioracij, ureditev obstoječih poljskih poti pa kot eno od desetih nezahtevnih agromelioracij. Ob tem ZKZ ne vsebuje definicije te besedne zveze (niti je ne vsebuje kak drug zakon). Pojem poljske poti je tako treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Ta je opredeljen v 1.a členu ZKZ, ki določa, da so cilji tega zakona ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. V luči navedenega je treba poljsko pot opredeliti kot pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben.

  • 56.
    UPRS Sodba in sklep I U 4/2022-13
    1.10.2025
    UP00092351
    ZKZ člen 78, 107, 107/1, 107/1-b.
    inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskega zemljišča - nedovoljena raba kmetijskega zemljišča - agromelioracija - dostop do zemljišč - napačna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku

    Pojem poljska pot je v ZKZ uporabljen v 78. členu, ki ureditev novih poljskih poti našteva kot eno od štirih zahtevnih agromelioracij, ureditev obstoječih poljskih poti pa kot eno od desetih nezahtevnih agromelioracij. Ob tem ZKZ ne vsebuje definicije te besedne zveze (niti je ne vsebuje kak drug zakon). Pojem poljske poti je tako treba vsebinsko napolniti ob upoštevanju namena zakona. Ta določa, da so cilji tega zakona ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane, trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo in ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja. Poljska pot je pot, ki je namenjena dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave in ki kmetijsko zemljišče obremeni le v obsegu, ki je za ta namen potreben.

    Dostop do kmetijskih zemljišč s kmetijsko mehanizacijo je del kmetijske proizvodnje, kar pa ne pomeni, da je na kmetijskih zemljiščih dovoljena gradnja kakršnihkoli poti oz. cest. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni dostopu do kmetijskih zemljišč zaradi njihove obdelave, v obsegu, ki je za ta namen potreben. Če pot te pogoje izpolnjuje, ustreza pojmu poljska pot. Če jih ne izpolnjuje, pa predstavlja nedovoljeno rabo zemljišča za namen, ki ni kmetijska proizvodnja.

  • <<
  • <
  • 3
  • od 3