Fikcija vročitve nastopi s potekom roka, v katerem ima naslovnik pisanje možnost dvigniti. Dan, ko je bilo naslovniku pisanje puščeno v nabiralniku, za odločitev ni relevanten, saj je namen puščenega pisanja zgolj v tem, da se zagotovi čim večja verjetnost, da se bo naslovnik s pisanjem seznanil.
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba tuje nepremičnine - nadomestilo za uporabo nepremičnine - uporabnina - mejni prehod - obrazloženost sodbe
Tožeča stranka kot lastnica sedmih parcel zahteva od tožene stranke, zaradi zasedenosti in uporabe teh nepremičnin za potrebe mednarodnega mejnega prehoda, letno nadomestilo za obdobje od 1. 1. 2014 do 30. 4. 2019 in zakonske zamudne obresti.
Delovanje mejnega prehoda samo po sebi ne pomeni, da tožena stranka uporablja vse sporne nepremičnine, ki se v tem območju nahajajo. Prav tako so neutemeljene pritožbene trditve, da je tožena stranka s tem, ko je priznala, da skrbi za urejenost vseh nepremičnin tožeče stranke, te brez dvoma uporabljala. Skrb za urejenost in čistočo mejnega prehoda ne pomeni, da jih tožena stranka uporablja bodisi za potrebe mejne kontrole bodisi za potrebe svojih uslužbencev.
URS člen 33. ZFPPIPP člen 265, 265/4, 267, 267/2, 310, 342, 342/5, 345, 374, 374/1, 374/12. ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - sklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega stanja v zemljiški knjigi - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - zloraba stečajnega postopka - pridobitev lastninske pravice - pričakovana lastninska pravica
Nepravilnost vknjižbe v zemljiško knjigo se uveljavlja z izbrisno tožbo po določbi 243. člena ZZK-1, ta določba pa od tožnika terja, da toži na ponovno vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da če bi dopustilo tožnici, da sama določi obseg zemljiškoknjižnega stanja, ki bi ga z izbrisno tožbo vzpostavila, bi s tem preseglo domet 243. člena ZZK-1, saj ne bi vzpostavilo prejšnjega, temveč (retroaktivno) novo zemljiškoknjižno stanje, kar pa ni skladno s pravnim varstvom, ki ga nudi izbrisna tožba.
Samo dejstvo, da je druga toženka pri notarju deponirala zemljiškoknjižno dovolilo s svojim overjenim podpisom, še ne pomeni, da je nastopila pričakovana lastninska pravica tožnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00068805
Konvencija o podeljevanju evropskih patentov (Evropska patentna konvencija) (1973) člen 52, 56. ZIL-1 člen 12, 14. ZPP člen 243.
ničnost patenta - novost izuma - analiza značilnosti (feature analysis) - inventivna raven - pristop problem-rešitev (problem-solution approach) - strokovnjak kot pravni standard - skupno splošno znanje - sodni izvedenec
Iz prakse pritožbenih senatov pri Evropskem patentnem uradu je primerno črpati zaradi njene kakovosti in podobnosti materialnega prava v Konvenciji o podeljevanju evropskih patentov (EPK) in v Zakonu o industrijski lastnini (ZIL-1).
Pri presoji novosti izuma se primerjajo vse njegove značilnosti z vsemi značilnostmi posameznega predmeta stanja tehnike. Po takšni analizi značilnosti bo zaključek, da izum ni nov, mogoč samo, če bodo pri primerjanem predmetu navzoče vse značilnosti izuma.
Z namenom objektivno in predvidljivo presojati inventivnost se je v praksi pritožbenih senatov uveljavil pristop "problem-rešitev". Ta sicer ni obvezen ne po EPK ne po ZIL-1, je pa z obema materialnopravno skladen ter presojo olajša in jo naredi lažje preverljivo.
Strokovnjak v smislu EPK in ZIL-1 s svojega področja pozna obče splošno znanje in še splošnejša pravila znanosti, ki so prešla v splošno izobrazbo. Kadar ta zadoščajo, sodišče lahko brez pomoči sodnega izvedenca presoja novost in inventivno raven.
prodajna pogodba - stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - dokaz z izvedencem - forenzika
Dokazni predlog za postavitev izvedenca "forenzične stroke" je neprimeren oziroma celo nemogoč, saj takšen izvedenec ne obstaja. Izraz forenzičen po SSKJ pomeni "ki je v zvezi s sodstvom ali sodiščem, soden: forenzična kemija, psihologija; forenzična medicina, sodna medicina." Dokazni predlog, po postavitvi izvedenca "forenzične stroke" je zato nezadosten, ker ne specificira področja, iz katerega se naj postavi izvedenec. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je postavilo izvedenca kemijske stroke, kar je toženka po vsebini tudi želela.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljen pritožbeni razlog - neizvedba glavne obravnave
Relevantno dejansko stanje v zvezi z vtoževano terjatvijo, ki zneska plačila za izvedbo dejanske sanacije škode in za nadzor nad izvedeno sanacijo sploh ne vključuje, med strankama ni bilo sporno. Nobena od pravdnih strank svojih vlogah tudi ni zahtevala izvedbe naroka. Ker poleg tega tudi ni bilo kakšnih drugih ovir za izdajo sodbe, je v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez razpisa naroka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067469
ZPP člen 214, 214/2, 451, 453, 454, 454/1, 454/2, 458. OZ člen 604.
gospodarski spor majhne vrednosti - najem poslovnih prostorov - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker so bili izpolnjeni pogoji po prvem odstavku 454. člena ZPP, v obravnavanem primeru ni bilo potrebe po izvedbi naroka za glavno obravnavo. Dejansko stanje med pravdnima strankama ni bilo sporno. Zato je podana procesna situacija, kot jo predvideva prvi odstavek 454. člena ZPP, ki je sodišče prve stopnje ni prepoznalo, čeprav se je sklicevalo na drugi odstavek 214. člena ZPP. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe namreč izhaja pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženka ni argumentirano prerekala trditev tožnice. Neprerekana dejstva se štejejo za priznana, s čimer dejansko stanje ni več sporno (primerjaj drugi odstavek 214. člena ZPP).
oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje - mesečni povprečni dohodek na člana družine
Drugotoženec ni dokazal, da tudi v času prestajanja zaporne kazni ne bi imel stikov z družino, da se po prestani celotni zaporni kazni ali že prej v primeru pogojnega odpusta ne bo vrnil k družini, k zakonski partnerki in da ni več dejansko povezan z družino, torej se je življenjska skupnost le začasno prilagodila spremenjenim okoliščinam.
predlog za oprostitev plačila takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - likvidnostno stanje stranke - zaprtje računa - premoženjsko in finančno stanje stranke - dokazno breme - ogroženost poslovanja
Sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja stranke, temveč mora upoštevati tudi njeno premoženjsko in finančno stanje (peti odstavek 11. člena ZST-1), kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da ima tožeča stranka trenutno vse TRR račune zaprte, pa kaže le na njeno slabo likvidnostno stanje.
Tožeča stranka ne navaja, da nima urejenega hišnega predalčnika in da bi poštni delavec obvestila ter pisanja, naslovljena nanjo, zatikal v režo oz. za druge poštne nabiralnike. To je skladno z odgovorom A. d.o.o. Tožeča stranka navaja, da ima poštni nabiralnik, da ga uporablja tudi priča osebno in kot s.p. ter da imajo skupni poštni nabiralnik. Tožeča stranka kot odločilno ne navaja, da bi se nanjo naslovljena obvestila in pisanja zatikala za druge nabiralnike in našla v poštnih nabiralnikih drugih naslovnikov.
Solastniški delež vsakega etažnega lastnika na skupnih delih se določa ob upoštevanju uporabne vrednosti posameznega dela v etažni lastnini v razmerju do skupne uporabne vrednosti nepremičnine samo, če zakon ali pravni posel ne določa drugače. Z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine je bilo pravnomočno odločeno o idealnih deležih solastnine, ki pripadajo njihovim vsakokratnim lastnikom na skupnih delih stavbe, kot določa drug zakon, v tem primeru ZVEtL-1.
Oblikovanje etažne lastnine predstavlja ureditev pravnih razmerij med etažnimi lastniki, o njej in s tem o solastniškem deležu etažnih lastnikov pa je odločeno s pravnomočno sodno odločbo.
Sklepčnost se nanaša le na dejstva, potrebna za nastanek pravne posledice. Sporno med strankama pa je bilo, kakšno je pravno razmerje med etažnimi lastniki, kar je bilo tudi predhodno vprašanje v tej zadevi. Priznanje, na katerega se sklicuje pritožnica, se lahko nanaša le na dejstva, ne pa na pravne zaključke in pravne kvalifikacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00066595
SPZ člen 226, 226/1, 240, 241. OZ člen 101, 101/2, 111, 125, 190, 190/3, 329, 329/1, 332, 333. ZIZ člen 238, 238/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5. ZPP člen 2, 350, 350/3, 357.
sočasnost izpolnitve pogodbe - odpoved pogodbe - prenehanje služnosti - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila - načelo relativnosti obligacijskih razmerij - avtonomija pogodbenih strank - dolžnost vrnitve prejetega - meje postavljenega tožbenega zahtevka - prekoračitev tožbenega zahtevka - vknjižba pravice v zemljiški knjigi
Obseg in vsebino vknjižene neprave stvarne služnosti določa pravni posel, ki je (bil) podlaga za nastanek služnosti in ki učinkuje v razmerju do tretjih, kasnejših lastnikov obremenjene (služeče) nepremičnine. Pogodba o ustanovitvi neprave stvarne služnosti se tako razteza na vsakokratne lastnike služeče nepremičnine, vključno s tožnico. Zato posledic, ki izhajajo iz služnostne pogodbe, ni mogoče utemeljevati zgolj na podlagi načela relativnosti pogodbenih razmerij v smislu 125. člena OZ.
Materialnopravno pravilen je po oceni sodišča druge stopnje tudi zaključek sodišča prve stopnje, da določilo 14. člena Pogodbe, ki vsaki stranki pogodbe daje pravico, da z odpovednim rokom enega leta odpove pogodbo, ne nasprotuje določilu 241. člena SPZ. Kljub temu, da zakon ne predvideva možnosti odpovedi pogodbe s strani služnostnega zavezanca kot načina prenehanja osebne stvarne služnosti, takšna odpoved ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato tudi ne izven avtonomije pogodbenih strank, da stranki druga drugi omogočita prenehanje pogodbe in s tem prenehanje pogodbeno ustanovljene neprave stvarne služnosti.
V materialnem pravu ni ovire, da sodišče tožbenemu zahtevku po nadomestitvi z.k. dovolila ne bi ugodilo, četudi je zahtevku za izdajo zemljiškoknjižnega izbrisnega dovolila ugodilo ob sočasni izpolnitvi obveznosti tožnice (drugi odstavek 101. člena OZ).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, ni plačala sodne takse za pritožbo, je pravilno v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je pritožba umaknjena.
trajanje začasne odredbe - nastop pravnomočnosti - zavarovanje denarne terjatve
Upnik mora imeti v mislih, da z nastopom pravnomočnosti še ne bo nujno prišel do zavarovanja. S tem trenutkom odločba ne bo nujno tudi izvršljiva. Upnik, ki je predlagal prekratko veljavnost začasne odredbe lahko še pred potekom predlaga podaljšanje. Zato lahko gre pri trajanju začasne odredbe in roku za vložitev tožbe za različna časovna trenutka. ZIZ ne določa, da bi morala biti enaka.
predlog za preložitev naroka - upravičen razlog za preložitev naroka - vročitev sodnih pisanj - vročitev s fikcijo - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - načelo poštene uporabe pravic - načelo popolnosti - resnicoljubnost
Udeleženci v pravdah - izmed pooblaščencev pa to še poudarjeno velja za odvetnike - so zavezani načelu resnicoljubnosti in popolnosti, ki med drugim zahteva, da sodišču pomagajo pri razčiščevanju spornih vprašanj s celovito predstavitvijo okoliščin, ki bi po razumni oceni lahko vplivale na njegovo presojo.
Toženka je menila, da je povsem neverjetno, da tožnikova pooblaščenka ne bi bila vedela za preklic in novo vabilo, saj sta ji bila isti dan sporočena na elektronski naslov odvetniške pisarne, s katerega je pisala s prošnjo za preklic. Pritožbeno sodišče deli to mnenje v tej meri, da je navedeno le malo verjetno. Toda ravno to je pravno odločilno. Da bi bilo mogoče uporabiti izjemo, mora namreč biti zanesljivo, da je naslovnik pisanje "dejansko prejel".
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00065868
ZJN-3 člen 4, 5, 95, 95/4, 95/4-a. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 127.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - smernice COCOF - bistvena sprememba javnega naročila - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - nadzor nad izvajanjem pogodbe - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - obstoj škode - domneva - pavšalne trditve
Za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. odkrite morajo biti nepravilnosti v izvedenem postopku javnega naročanja in 2. obstajati mora dejanski ali možni finančni učinek na splošni proračun Evropske unije. Če eden od obeh pogojev ni izpolnjen, zahtevek ni utemeljen. Trditveno in dokazno breme o obstoju nepravilnosti je na toženi stranki. Možnost nastanka škode za proračunska sredstva ob odkriti nepravilnosti v postopku javnega naročanja pa se domneva.
Sprememba razdelitve deležev posla predstavlja bistveni element, saj uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega razpisa, omogočali udeležbo drugim ponudnikom. Če bi namreč tovrstna sprememba deležev izvedbe del nastopila že ob oddaji ponudbe, konzorcij ponudbe sploh ne bi mogel oddati, saj ne bi izpolnjeval pogojev iz razpisne dokumentacije. Na ta način so tako pri izvedbi javnega naročila nastale okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ostalih potencialnih ponudnikov, saj so nastali pogoji, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročila, omogočali udeležbo drugim ponudnikom.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.