Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1, 41/2, 41/4, 41/5.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno delo
Iz zapisnika o pripravljalnem naroku in prvem naroku za glavno obravnavo dne 12. 7. 2022 izhaja, da je izvedenka na naroku predložila listine, na katere se je oprla pri izdelavi izvedenskega mnenja in na predložitev katerih jo je tožena stranka pozvala v pripravljalni vlogi, s katero je podala pripombe na izvedensko mnenje. Poleg tega je izvedenka odgovorila na dve vprašanji oziroma pripombi, ki jih je tožena stranka prav tako podala v omenjeni pripravljalni vlogi. Glede na navedeno tako pritožba utemeljeno očita, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je izvedenka problematiko na naroku predstavila obrazloženo, podrobno in izčrpno ter je vse to zahtevalo dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preračune.
Ni pa mogoče izvedenki odreči plačila za ustno podajanje mnenja v celoti, kot to zahteva pritožba. Izvedenka je na narok vendarle pristopila in odgovorila na pripombe tožene stranke. Po mnenju pritožbenega sodišča že sam pristop na narok terja določene priprave, sploh ob upoštevanju dejstva, da se izvedencu plačilo za priprave prizna tudi v primeru preložitve naroka (peti odstavek 41. člena Pravilnika).
gospodarski spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko stanje
Pritožbeno sodišče je vezano na ugotovljeno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi v gospodarskih sporih majhne vrednosti.
ZIZ člen 272, 272/2-1, 272/2-2. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 339, 339/2-8.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izključitev družbenika - vpis v sodni register - težko nadomestljiva škoda - oblikovalna sodba - subjektivne meje pravnomočnosti - neodpravljiva nesklepčnost - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnica želi s predlagano začasno odredbo doseči izvršitev izreka zamudne sodbe, čeprav se bo njena terjatev (prenehanje pravnega razmerja med toženko in družbo B., d. o. o.) realizirala že s pravnomočnostjo zamudne sodbe in izvršba ni potrebna.
Zatrjevana nevarnost zaradi pravnih napak poslovnih deležev, ki bi jih pridobili dobroverni kupci, ne obstaja.
Subjektivnih mej pravnomočnosti sodbe ni mogoče širiti na novega družbenika, ne glede na razloge, iz katerih pravno razmerje toženke z družbo B., d. o. o., preneha. Na sodbo sta vezani le pravdni stranki in o pravnem nasledstvu v sporih, ki se nanašajo na člansko pravico družbenika do izključitve drugega družbenika iz družbe, ni mogoče govoriti. Izključitvena sodba se namreč ne nanaša na poslovni delež, pač pa na točno določenega družbenika.
Z vpisom podatka o izdaji nepravnomočne sodbe o izključitvi toženke iz družbe B., d. o. o., in naložitvijo obveznosti toženki, da o tem tudi sama posebej seznani vse potencialne kupce njenih poslovnih deležev, se (začasno) v ničemer ne ureja pravno razmerje, katerega spremembo tožnica uveljavlja z izključitveno tožbo.
Pravica do izjavljanja vključuje dolžnost sodišča do opredelitve, ta pa je v odgovoru na strankina pravna razčlenjevanja, argumente in stališča. Tak odgovor je v izpodbijanem sklepu v celoti izostal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063616
OZ člen 609. ZPSPP člen 32, 32/2. ZPP člen 44, 44/3, 214, 214/2, 488, 488/1. SPZ člen 92.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - pogodba o finančnem leasingu - najemna pogodba - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - izdaja sodbe brez glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - sodba presenečenja
Pogodba o finančnem leasingu ima do trenutka, ko nastopi upravičenje leasingojemalca do odkupa predmeta leasinga, predvsem značilnost najemne pogodbe.
Ena bistvenih pravnih lastnosti podnajemnega razmerja je njegova akcesornost do osnovnega najemnega razmerja. Akcesornost je nujna, ker mora biti najemodajalec nosilec upravičenja razpolagati z možnostjo rabe stvari. Najemnik lahko sklepa podnajemno pogodbo samo v okviru svoje možnosti rabe, ta pa mu je podeljena z najemno pogodbo. S prenehanjem najemne pogodbe ugasne upravičenost razpolaganja, to pa neposredno učinkuje tudi na podnajemno pogodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063625
ZPP člen 7, 212, 279č, 279č/2, 285.
upravnik - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - ključ delitve - ugotovitev solastniškega deleža - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - nedovoljeni informativni dokazi - program vodenja postopka
Ni utemeljen očitek, da bi sodišče prve stopnje, upoštevajoč nosilne razloge izpodbijane odločitve, moralo tožečo stranko z uporabo materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati na to, da konkretizira svoje navedbe. Na nejasnost podlage vtoževanih računov je tožečo stranko opozorila že tožena stranka; ustaljeno stališče sodne prakse je, da sodišče ni dolžno izvajati materialno procesnega vodstva, če na pomanjkljive trditve opozori že nasprotna stranka.
gospodarski spor majhne vrednosti - izročitev dokumentacije - stroški postopka - načelo uspeha v pravdi - odločanje o stroških po načelu uspeha - različen uspeh strank v posameznih fazah postopka - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odgovor na tožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Sodišče je o ugovoru tožene stranke odločilo s sklepom z dne 19. 5. 2021, s katerim je ugovor tožene stranke zavrnilo. Sklep je bil toženi stranki vročen 24. 5. 2021, kar dokazuje podpis na vročilnici. Tako je torej presoja sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v postopku z začasno odredbo uspela, pravilna, na podlagi navedenega in odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka (utemeljenega tudi na upoštevanju začasne odredbe) pa višje sodišče soglaša s presojo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.
ZPP člen 270, 270/1-20, 270/3, 343, 343/4, 363, 363/1.
zavrženje pritožbe - nedovoljenost pritožbe - priprave za glavno obravnavo - vodstvo postopka - pravni interes za pritožbo
Odločitev sodišča prve stopnje, da bo o delu zahtevka še odločeno, predstavlja odločbo, izdano med pripravami za glavno obravnavo, ki se nanaša na vodstvo postopka (20. točka prvega odstavka 270. člena ZPP). Zoper takšne odločbe pa v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 363. člena ZPP pritožba ni dovoljena. Prav tako pa tožnica za pritožbo zoper navedeno odločitev tudi nima pravnega interesa.
gospodarski spor - spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi
Gre le za (formalno) napačno pravno kvalifikacijo kršitve, ki po svoji vsebini (op. ta je bistvena) pomeni utemeljen očitek absolutne bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Predmetni drugi razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, ki bi bil sicer v primeru, če v zvezi s prvim razlogom (glej obrazložitev zgoraj) ne bi bila podana kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zares odvečen, je torej obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
gospodarski spor majhne vrednosti - ugovor zoper plačilni nalog - napoved pritožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - odmera sodne takse - pavšalne pritožbene navedbe
Ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, mora biti plačana sodna taksa (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Če ustrezni procesni zakon določa napoved pritožbe (kot je to v konkretnem primeru), taksna obveznost za pritožbo nastane ob napovedi pritožbe (19. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1).
negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2. ZIZ člen 62, 62/2. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 31, 31/1.
stroški postopka - uspeh stranke v postopku - povrnitev stroškov postopka - določna zahteva stranke - odvetniški stroški - začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - stroški za sestavo predloga za izvršbo
Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka.
ZGD-1 člen 425, 425/1, 425/2, 425/3, 426, 427, 428, 428/1, 428/2, 429, 429/1. ZNP-1 člen 37. ZSReg člen 19, 36, 36/1, 37, 37/2. ZPP člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris subjekta iz sodnega registra - sklep o izbrisu družbe iz registra - pravni interes za pritožbo - upnik družbe
Iz navedenega izhaja, da vložitev ugovora ni pogoj za dopustnost vložitve pritožbe zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra in da upniku ni treba navajati opravičljivih razlogov, zakaj se na okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, ni skliceval že v ugovoru. Po oceni pritožbenega sodišča, upoštevaje pri tem določbo drugega odstavka 37. člena ZSReg, v skladu s katero se v pritožbi navedena nova dejstva in novi dokazi štejejo (tudi) kot predlog za nadomestitev sklepa, v obravnavani zadevi ne pride v upoštev smiselna uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP. Iz navedenega izhaja, da je treba ugovor upnika v zadevi vsebinsko obravnavati.
V okviru takšne vsebinske obravnave pritožbe pa sodišče druge stopnje (ne glede na to, da je upnik predložil listine, ki naj bi izkazovale obstoj njegove terjatve) ugotavlja, da je le - ta neutemeljena. Po drugem odstavku 425. člena ZGD-1 so zavarovani (tisti) upniki družbe, ki uveljavljajo svoje terjatve do (tistih) družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba ves čas upoštevati dejstvo, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se le - te pojavijo po izbrisu družbe iz sodnega registra. Zaradi tega mora upnik v postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (ali v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali v pritožbenem postopku proti sklepu o izbrisu družbe iz sodnega registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor oziroma pritožba utemeljen - a (da ima npr. družba dolgove), ampak mora dokazati tudi, da bi bili upniki z izbrisom družbe iz sodnega registra oškodovani (ker so npr. družbeniki, ki so dolgove prevzeli, insolventni, ali so brez premoženja). To jasno in nedvoumno izhaja iz določbe drugega odstavka 428. člena ZGD-1. V tej zvezi pa upnik v pritožbi zoper sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra ni podal nobenih pravno pomembnih navedb, ob upoštevanju dejstva, da je družbenik po drugi strani podal izjavo o prevzemu preostalih obveznosti družbe, tudi morebitnega premoženja družbe (tretji odstavek 425. člena ZGD-1). To pa pomeni, da so upniki tudi v primeru izbrisa družbe iz sodnega registra, ustrezno zavarovani, saj lahko svoje terjatve uveljavljajo v razmerju do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, in sicer v dveh letih po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra (drugi odstavek 425. člena ZGD-1). Tako tudi v odločbi VSK Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00063201
OZ člen 131. ZPP člen 212.
odškodninska odgovornost - trditveno breme - višina zahtevka - utemeljenost zahtevka po višini - obrazložitev višine vtoževanega zneska - sklicevanje na listine - nezadostna trditvena podlaga - nedopustnost informativnega dokaza
Tožeča stranka je glede višine zahtevka dala preskromno trditveno podlago, da bi bilo mogoče njenemu zahtevku ugoditi. Sklicevanje na en račun v spisu, ki ga je izdala tožeča stranka sama, ne more zadostiti trditvenemu bremenu, saj sploh ni jasno na kakšen način je škoda nastala - ali jo je odpravljala stranka sama ali preko serviserja in kako je prišla do tega zneska.
OZ člen 106, 619, 639, 639/2. ZPP člen 8, 339/2, 339/2-14.
podjemna pogodba - popravilo stvari - jamčevalni zahtevek - odstop od pogodbe - obrazložitev dokazne ocene
Gre za vprašanje vzroka in posledice, pri čemer je povsem življenjsko logično, da izguba moči motorja ne more biti vzrok (napaka), temveč je lahko le posledica (simptom) okvare (napake) določenega mehanskega dela v vozilu.
Kadar je predmet podjemne pogodbe popravilo stvari, lahko pogodbeni stranki določita lastnosti posla, ki se ga podjemnik zaveže opraviti bodisi tako, da določita vrsto okvare, ki se jo podjemnik zaveže odpraviti bodisi tako, da se podjemnik zaveže opraviti vse (morebitne) okvare, da bo stvar pravilno delovala.
Kadar je izvedba nekaterih dokazov pokazala, da je njihovo sporočilo irelevantno ali evidentno brez dokazne vrednosti, sodbi, ki takih dokazov posebej in izrecno ne ocenjuje, ni mogoče očitati kršitve postopka (pa tudi ne zmotne ugotovitve dejanskega stanja).
odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
gradbena pogodba - prevzem dela - končni obračun del - zakonske zamudne obresti - pogodbena kazen za zamudo - dodatna dela - postavitev izvedenca gradbene stroke
Vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja je podala tožena stranka. Uporabno dovoljenje je odločba, ki stranki, ki zanj zaprosi, dovoljuje uporabo objekta. Najkasneje takrat so bili torej izpolnjeni pogoji za uporabo objekta. Če tožena stranka objekta kljub izdanemu uporabnemu dovoljenju ne uporablja, tega ni mogoče šteti v škodo tožeči stranki. Zato s pritožbenimi ugovori, da objekta ne uporablja in da zato do prevzema ni prišlo, ne more uspeti.
ničnost sklepov skupščine - univerzalna skupščina - lastne delnice - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Za izdajo sodbe brez opravljene glavne obravnave ni potrebno, da sodišče stranke o takšni nameri obvesti ali jim da možnost, da se o tem izjavijo.
Skupščina delniške družbe je univerzalna, če se je udeležijo vsi delničarji. Pri tem se ne upoštevajo lastne delnice družbe, ker družba iz lastnih delnic nima nobenih pravic.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 429, 433, 433/1, 439. ZSReg člen 18.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - upravičeni predlagatelj - lastnik objekta - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - preklic dovoljenja za poslovanje na naslovu - izbrisni razlog - domneva izbrisnega razloga - sklep o ustavitvi postopka izbrisa - stroški pritožbenega postopka
Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po 2. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne posluje več. Predlagatelj bi lahko uveljavljal le, da subjektu vpisa ni v svojem objektu dal dovoljenja za vpis poslovnega naslova v sodnem registru. Pritožbene trditve o tem, da subjekt vpisa na vpisanem naslovu v sodnem registru ne posluje več, bi sodišče druge stopnje preizkušalo le, če bi bil začet izbrisni postopek brez likvidacije po uradni dolžnosti, po 1. ali 3. alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenemu očitku, da je posledica preklica njegovega dovoljenja za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa, izbris subjekta vpisa iz sodnega registra. Kot je bilo že pojasnjeno, predlagatelj za takšno pravno dejanje ni procesno legitimiran. O navedenem vprašanju je v sodni praksi oblikovano enotno stališče.
Vsa pravna dejanja, ki jih omenja predlagatelj in sicer, da je dovoljenje za vpis poslovnega naslova subjektu vpisa preklical zaradi neporavnanih obveznosti subjekta vpisa in odpovedi najemne pogodbe, ne morejo biti pravno upoštevni za odločanje v tem registrskem postopku. Predlagatelj ima možnost z drugimi pravnimi sredstvi bodisi izterjati morebitne neporavnane obveznosti subjekta vpisa ali doseči izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih zaseda subjekt vpisa. Svojo lastninsko pravico bo lahko torej varoval z drugimi pravnimi inštituti. Ne more pa uspeti v registrskem postopku izbrisa subjekta vpisa, kar bi pomenilo prenehanje pravne osebe. Zato ni podano nobeno nesorazmerje med položajema predlagatelja in subjekta vpisa ter so pritožbeni očitki v tej smeri povsem neutemeljeni.
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - rok za vložitev predloga za obnova postopka - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.