Če želi sodišče s sklicevanjem na določbo četrtega odstavka 286.a člena ZPP omejiti pravico stranke do izjavljanja že na prvem naroku za glavno obravnavo, (zlasti, če se ta opravi hkrati oz. ob istem času kot pripravljalni narok), mora strankam predhodno posredovati jasno in nedvoumno opozorilo v smislu drugega odstavka 286. člena ZPP, t.j. takšno, v katerem stranki za predložitev vloge določi konkreten rok in jo opozori na posledice, če tega ne bo storila. Zgolj splošno opozorilo na določbo četrtega odstavka 286.a člena ZPP ne zadostuje, saj pritožba utemeljeno opozarja na njegovo nedoločljivost oziroma nezadostno določljivost pojma "dovolj zgodaj", ki odpira preširoko polje možnih razlag, kdaj je določena vloga sodišču posredovana dovolj zgodaj, da jo je še mogoče upoštevati, in že iz tega razloga vodi v arbitrarnost in prekomerno ogroža pravico stranke do pravnega varstva.
Ob izdaji začasne odredbe je sodišče prve stopnje le sledilo navedbam upnice, da je sklic skupščine ničen, ker je skupščino sklicala neupravičena oseba, zaradi česar bi bili na tej skupščini sprejeti sklepi nični. V ugovornem postopku pa jih ni preizkusilo glede na podane ugovorne razloge druge dolžnice. Druga dolžnica je namreč ugovarjala, da upnica s predlogom uveljavlja zavarovanje terjatve na ugotovitev ničnosti sklica skupščine, ki je po zakonu nima, ker so nični lahko le sklepi, sprejeti na skupščini.
V ponovnem odločanju se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti tudi do ugovora druge dolžnice, da je upnica v predlogu za izdajo začasne odredbe o škodi podala povsem pavšalne navedbe, regulacijske začasne odredbe pa je dovoljeno izdati le ob restriktivni presoji, ali je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.