CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064445
ZPP člen 315, 315/1, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 2, 3, 82, 82/2, 83, 86, 86/1, 247, 252, 807, 807/3. ZDR-1 člen 40. ZS člen 3. URS člen 15, 15/3, 74, 74/3. ZPOmK-1 člen 134, 134/3, 134/3-4. ZJN-3 člen 4.
dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - pogodbena konkurenčna klavzula - zaposlitev - obligacijska pogodba - skupni namen pogodbenikov - analogna uporaba zakona - nelojalna konkurenca - sorazmernost - omejitev svobodne gospodarske pobude - načelo enake vrednosti dajatev - vmesna sodba sodišča druge stopnje - ničnost - javna naročila - pogodbena kazen
ZDR-1 v 40. členu določa, da se za vključitev konkurenčne klavzule zahteva, da je delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. V določenih primerih se sicer na podlagi 3. člena ZS v obligacijskopravnih zadevah lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo podani utemeljeni razlogi. Po presoji pritožbenega sodišča bi bila analogna uporaba določb ZDR-1 dopustna v primeru, če bi bilo obligacijsko razmerje (pogodba) v bistvenih lastnostih primerljivo delovnem razmerju (pogodbi o zaposlitvi). Glede na ugotovitev, da sta stranki prirejena gospodarska subjekta, Pogodba pa je obligacijskopravne narave (brez elementov pogodbe o zaposlitvi), po mnenju pritožbenega sodišča določbe ZDR-1 ne pridejo v poštev. Določbe ZDR-1 so namreč namenjene zaščiti šibkejše stranke (delavca), v obligacijskih razmerjih, pa veljata avtonomija in dispozitivnost urejanja pogodbenih razmerij (2. in 3. člen OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00064270
OZ člen 153, 153/2, 153/3, 963, 963/1.
zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje vozila - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - viličar - nevarna stvar - oprostitev odgovornosti imetnika nevarne stvari - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepravilno parkiranje
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje res trdila, da osebna vozila v del logističnega centra, kjer je prišlo do nezgode, nikoli ne vozijo, vendar s to trditvijo ni zadostila standardu nepričakovanosti dejanja oškodovanca in nepreprečljivosti posledic dejanja oškodovanca, ki bi lahko predstavljalo oprostitveni razlog za izključno oprostitev odgovornosti tožene stranke na podlagi drugega odstavka 153. člena OZ.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo pomen rizika povečane nevarnosti, ki izvira iz uporabe nevarne stvari (vzvratne vožnje viličarja), in stopnjo nepazljivosti voznice vozila Peugeot tip 308, ki je osebno vozilo parkirala na dostavni poti, ki ni namenjena parkiranju osebnih vozil, ter po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da prispevek voznice vozila, zavarovanega pri tožeči stranki, znaša 50 %.
spor majhne vrednosti - gradbena pogodba - neizpolnitev - izpolnitev z napakami - dopustni pritožbeni razlog
Tožnica v tej pravdi namreč uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe (glej drugi odstavek 239. člena OZ v zvezi s 628. in 632. členom OZ (op. pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka, da je šlo za gradbeno pogodbo, vendar pa je gradbena pogodba v osnovi posebna oblika podjemne pogodbe in se zanjo smiselno uporabljajo tudi določbe o podjemni pogodbi)) in ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka iz naslova napak, kar bi sicer terjalo uporabo določb o odgovornosti za napake po podjemni pogodbi.
Tožena stranka s pritožbo v konkretnem primeru zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja in pravnega interesa za pritožbo zoper zavrnjeni tožbeni zahtevek nima.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064478
SPZ člen 206, 206/1, 207, 207/3, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 280, 281, 282. ZIZ člen 65, 76, 76/2, 119, 120, 120/4. OZ člen 420.
odstop terjatve v zavarovanje - fiduciarni odstop terjatve v zavarovanje - anticipirana fiduciarna globalna cesija - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - plačilna nesposobnost dolžnika - pogodbena cesija - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prekinitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - ustavitev izvršilnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - izvršilni sklep o prenosu terjatve v izterjavo - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe - ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe ali zavarovanja, ki se prekine z začetkom stečajnega postopka - sklep o ugovoru - ustavitev izvršbe - prenos v izterjavo - odstop terjatve s pogodbo (cesija) - večkratni odstop
Če sodišče v postopku po vložitvi ugovora tretjega s pravnomočno sodbo ugotovi, da izvršba, ki še ni končana, na določen predmet ni dopustna, glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi (65. člen ZIZ). Če bi bila določena zgolj ustavitev izvršbe glede tega predmeta, bi takšna ureditev v skladu z dobrohotno razlago drugega odstavka 76. člena ZIZ še dopuščala možnost, da ostanejo v veljavi opravljena izvršilna dejanja, če bi z njihovo razveljavitvijo bile prizadete pravice drugih. V zakonu zapovedana razveljavitev sklepa o izvršbi glede tega predmeta pa nedvomno narekuje razveljavitev vseh do tedaj opravljenih izvršilnih dejanj na tem predmetu, tj. tudi sklepa o rubežu, kar pomeni, da bi izvršilni upnik v posledici izgubil zastavno pravico na terjatvi in vrstni red poplačila, ki ga je s sklepom o rubežu pridobil. Z razveljavitvijo sklepa o prenosu terjatve v izterjavo bi odpadla tudi pravna posledica, ki jo določa četrti odstavek 120. člena ZIZ, da dolžnikovi odstopi prenesene terjatve po prenosu v izterjavo nimajo pravnih učinkov na pravice, ki jih je upnik pridobil s prenosom, in bi torej nadaljni dolžnikovi prenosi iste terjatve imeli veljavne pravne učinke. Takšne posledice pa po mnenju pritožbenega sodišča nesorazmerno posegajo v pravice izvršilnih (prisilnih) upnikov in jih v primerjavi s pogodbenimi upniki spravljajo v neenakopraven položaj.
Ker zakonodajalec razmerij med upniki v konkurenci pravic fiduciarnih upnikov s pravicami izvršilnih upnikov ni uredil, mora ustrezno ravnovesje poiskati sodišče upoštevaje dejanske okoliščine v vsakem posamičnem primeru, z namenom čim manjšega poseganja v zavarovane pravne položaje prizadetih udeležencev. V skladu s tem vodilom pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila odločitev prvostopnega sodišča vseeno pravilna. Pri tej oceni ni upoštevalo dejstva, da se je zoper dolžnika C. d. o. o. začel stečajni postopek, saj to dejstvo do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje še ni nastopilo in zato ni del relevantne dejanske podlage. Predmet tako fiduciarnega pogodbenega odstopa v zavarovanje kot rubeža v izvršilnem postopku so bodoče terjatve iz trajnega pogodbenega razmerja med dolžnikom C. d. o. o. in njegovim dolžnikom D. iz naslova odkupa električne energije, terjatve torej, ki izvirajo iz opravljanja dolžnikove glavne (če ne celo edine) dejavnosti, iz katere pridobiva prihodke. Pri tako obsežni globalni anticipirani cesiji je razumno pričakovati, da bo terjatev prvega fiduciarnega upnika v določenem časovnem obdobju poplačana in da se bodo dolžnikove terjatve do njegovega dolžnika slej kot prej sprostile tudi za upnike kasnejšega vrstnega reda. Kdaj in v kolikšnem obsegu, vesta samo dolžnik in upnik iz fiduciarnega razmerja. Pravica kasnejših upnikov do vrstnega reda je zato v primeru anticipiranih globalnih cesij zelo pomembna. Dolžnikov dolžnik je bil nadalje z vsemi fiduciarnimi odstopi polno seznanjen, saj je dolžnikove terjatve nakazoval neposredno fiduciarnemu upniku. Ob upoštevanju navedenih okoliščin ima poseg v pravni položaj fiduciarnega upnika, če se mu ne prizna pravica do ugovora tretjega oz. pravica, ki preprečuje izvršbo (saj se lahko iz odstopljene terjatve poplača zunajsodno, lahko jo sam iztoži od dolžnikovega dolžnika, dolžnikov dolžnik pa prepreči izvršbo z ugovorom, da terjatev ni prešla na kasnejšega upnika), blažje in manj obremenjujoče posledice kot poseg v položaj kasnejšega izvršilnega upnika, ki mu fiduciarnemu upniku priznana pravica do ugovora in tožbe na nedopustnost izvršbe odvzame ne samo vrstni red, pač pa mu lahko za naprej v celoti onemogoči poplačilo iz dolžnikove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00064788
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 451, 452. ZS člen 17, 17/1. Sodni red (1995) člen 156, 156/6, 156/8.
gospodarski spor majhne vrednosti - upravnik - stroški upravljanja - ključ delitve stroškov - sklicevanje na razdelilnike stroškov - trditveno breme - neobrazloženo prerekanje trditev nasprotne stranke - ugovor izpolnitve obveznosti - ugovor ugasle pravice - neobrazložen ugovor - triaža - triažni sodnik - informativni dokaz - pravica do zakonitega sodnika
Tožnica je v dopolnitvi tožbe za vsak posamezen mesec navedla skupni znesek stroškov upravljanja in znesek, ki je odpadel na toženko, ter priložila razdelilnike, iz katerih jasno izhaja tudi ključ delitve teh stroškov. S tem je po oceni višjega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu (212. člen ZPP). Čeprav v dopolnitvi tožbe res ni dobesedno navedla ključa delitve, je bil ta očitno pregledno naveden v priloženih razdelilnikih. Zato bi bilo v zadevi, kot je ta, po oceni višjega sodišča prisiljeno stališče, da je to nezadostno z vidika prvega odstavka 7. člena in 212. člena ZPP. Strogo ločevanje trditev od ostalega procesnega gradiva, zlasti dokaznega, je namreč v funkciji bistveno bolj temeljne potrebe, da se da o tožbi racionalno razpravljati (da toženka ve, pred čim naj se brani, in sodišče, o čem naj sodi). O tem, kakšen je ključ delitve stroškov upravljanja, pa ni bilo nobene dileme in je bilo to mogoče po dopolnitvi tožbe takoj jasno in brez ostanka spoznati.
Zgolj zatrjevanje abstraktnega zakonskega dejanskega stanu (izpolnitev obveznosti s plačilom) za obrazloženost ugovora izpolnitve ne zadošča. Za konkretiziranost ugovora bi morala podati trditve, kdaj in na kakšen način je posamezen strošek upravljanja plačala.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - predlog za odlog plačila sodne takse - likvidna sredstva - negativno stanje na bančnem računu - premoženjsko in finančno stanje stranke - trditveno breme - nemožnost unovčitve premoženja - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da so v obravnavani zadevi zaradi ugotovljenega negativnega stanja na toženkinih transakcijskih računih in glede na 15-dnevni rok za plačilo sodne takse podani pogoji za oprostitev oziroma vsaj za odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje namreč pri odločanju o oprostitvi oziroma odlogu plačila sodne takse ne upošteva le likvidnostnega stanja pravne osebe, temveč tudi njeno premoženjsko in finančno stanje.
Toženka torej posluje z dobičkom in razpolaga s premoženjem. Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora trditi in izkazati, da tega ne more (v 15 dneh) unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
URS člen 22, 26, 155. ZPP člen 351, 351/2. ZZK-1 člen 74, 74/3. ZUstS člen 1, 1/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - predpostavke odgovornosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze - vložitev ustavne pritožbe - subsidiarnost odškodninskega varstva
Oškodovanec mora v primerih, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognil učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. S tem se sledi materialnopravnemu izhodišču, da je pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti, sekundarna ter da je zato treba upoštevati vsakršno možnost pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči škodo.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - gospodarski spor - nesporno dejansko stanje - zahteva za razpis naroka - neprerekane trditve - opozorilo na posledice
Tožena stranka v ničemer ni bila zavedena, da bo sodišče na vsak način opravilo narok za glavno obravnavo. Celo več, izrecno je bila opozorjena na to, da naroka ne bo opravilo, če ga nobena od pravdnih strank ne bo zahtevala, obe pa sta bili obveščeni o tem, da se dejansko stanje šteje za nesporno in kako je sodišče prve stopnje prišlo do tega zaključka.
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da v primeru, ko sodišče v nasprotju z določbo prvega odstavka 137. člena ZPP sodno pisanje vroči neposredno, stori absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je s takim ravnanjem stranki odvzeta možnost (učinkovitega) obravnavanja pred sodiščem.
odškodninska odgovornost delodajalca - varstvo pri delu - preizkus iz varstva pri delu - praktično usposabljanje
Obveznost tožene stranke, da delavca izobrazi glede pravil iz naslova varstva pri delu, se ne izčrpa s tem, da delavec opravi teoretični preizkus znanja, saj tožena stranka ni dokazala, da bi bil A. A. deležen praktičnega preizkusa znanja, s katerim bi se preverilo, ali obvlada zagon stroja in je seznanjen in tudi dejansko razume predpisane postopke.
Dokazni postopek je pokazal, da A. A. ni bil deležen nikakršnega takšnega usposabljanja, ki bi v njem vzbudil in utrdil zavest o pomembnosti vseh pravil, ki veljajo pri toženi stranki na področju varstva in zdravja pri delu. Sam je namreč izpovedal, da ni vedel, da navodila za varno delo obstajajo (čeprav se le-ta nahajajo ob samem stroju), kar vse kaže na pomanjkljivo usposobljenost A. A. (in tudi njegovo nezainteresiranost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064007
ZIZ člen 272. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 123, 123/2, 123/2-a, 123/2-b, 123/2-c, 123/7, 124b, 124b/1.
znamka - kršitev znamke - prepoved uporabe znaka - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva škoda - zmeda potrošnika glede izvora blaga - dolžnost obveščanja
Tožnici naj bi nenadomestljiva škoda nastajala s toženkinim trženjem njenega izdelka WAYA RefluStop, ki da je tožničinemu izdelku RefluSTAT zelo podoben, zaradi česar naj bi med potrošniki, ki sta jim oba izdelka - oba namenjena zdravljenju refluksa iz požiralnika - dostopna brez recepta, nastajala zmeda o izvoru izdelkov. Vendar pa je zmeda potrošnikov o izvoru blaga ali storitev zaradi dvojne podobnosti na eni strani primerjanih znakov in na drugi s temi znaki označenega blaga ali storitev predpostavka kršitve znamke po točki b) drugega odstavka prvega odstavka 47. člena ZIL-1, ta zmeda pa ni na takšni ravni splošnosti zatrjevana, kot izhaja iz tožničinega predloga, in torej že kar samodejno istovetna s težko nadomestljivo škodo v smislu točke b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1.
Člen 124.b ZIL-1 vsebuje pravico materialnega prava, ki jo je kot takšno mogoče uveljavljati v postopku zavarovanja z začasno odredbo (pod pogoji iz 272. člena ZIZ, ki so praktično enaki kot tisti iz 123. člena ZIL-1).
dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena - pristranskost priče - nepristop stranke na narok
Vendar pa zgolj zato, ker so priče v razmerju s tožečo stranko, to ne pomeni, da so te priče zgolj zato tudi pristranske. Sodišče prve stopnje si je namreč vtis o izpovedi zaslišanih prič ustvarilo z osebnim vtisom ob zaslišanju, kar je tudi namen neposrednega zaslišanja prič. Jasno je pojasnilo, da so bile izpovedi skladne, tudi s predloženimi listinskimi dokazi.
podjemna pogodba - napake izvršenega dela - odprava napake na stroške podjemnika - pobotni ugovor - procesni pobot - vračunavanje obresti
Ni pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v pobot uveljavljena terjatev ne izpolnjuje pogoja vzajemnosti, ker gre za plačilo stroškov tretje osebe. Zahtevek po tretjem odstavku 639. člena OZ je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, samostojni zahtevek naročnika za plačilo denarnega zneska, potrebnega za odpravo napak. Računi dejanskega izvajalca so v tem smislu dokazno sredstvo, s katerim naročnik dokazuje višino nastalih stroškov odprave napak. Naziranje sodišča prve stopnje, da tožena stranka v okviru pobotnega ugovora ne more uveljavljati terjatve iz tretjega odstavka 639. člena OZ, ker ne gre za njeno terjatev, ampak terjatev dejanskega izvajalca del, bi izničilo pravno naravo zahtevka, ki ga naročniku del daje določba tretjega odstavka 639. člena OZ.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064440
ZIL-1 člen 123, 123/7, 124, 124b, 124b/1, 124b/4. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
blagovna znamka EU - zavarovanje dokazov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - zahtevek za razkritje podatkov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Že njuna vsebinska primerjava izkazuje, da je varstvo, ki ga upnica uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe, širše od varstva, ki ga uveljavlja s predlogom za zavarovanje dokazov.
Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zaprt transakcijski račun - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse
Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00064344
ZPP člen 12. OZ člen 103.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - izdelava projektne dokumentacije - izpolnitvena zamuda - razveza pogodbe - načelo pomoči prava neuki stranki - zastopanje po odvetniku - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - rok za zastaranje - ogled izvedenca - vabilo na ogled izvedenca
ZPP ne določa obveznega zastopanja po odvetnikih. Na to je bila stranka opozorjena v pozivu na odgovor na tožbo, kjer je bila opozorjena tudi, da lahko opravlja pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu in da mora slednji biti odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Toženka se je odločila, da se bo zastopala sama. Tudi brez takšnega opozorila bi moralo biti toženki jasno, da brez kvalificiranega pooblaščenca nase sprejema precejšnje tveganje, saj se od družbe, ki se ukvarja s projektiranjem ali arhitekturo, ne pričakuje, da bi imela kakšno posebno znanje o pravdnem postopku.
Toženka je kot gospodarska družba profesionalni subjekt od katerega se pričakuje večja stopnja skrbnosti. Navedeno pomeni tudi, da bi moral toženkin zakoniti zastopnik z večjo stopnjo skrbnosti presoditi, ali je v pravdi za tako visok tožbeni znesek sposoben družbo zastopati sam ali ne. To bi veljalo že v primeru laične osebe, še toliko bolj pa v primeru gospodarske družbe. Toženki bi moralo biti samoumevno, da bi ji bilo v korist, da si priskrbi pooblaščenca, ni pa bila tega dolžna storiti niti je na to ni bilo dolžno opozoriti sodišče. Kršitev postopka zato ni podana.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da se uporabijo določila o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve in neupravičeni pridobitvi. Te pa ne določajo enoletnega prekluzivnega roka, ampak veljajo splošna pravila o zastaralnih rokih.
zapadlost terjatve - dogovor o odlogu plačila - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - opozorilo nasprotne stranke - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nedovoljene pritožbene novote - pomanjkljiva trditvena podlaga - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - širitev trditvene podlage - nedovoljeni informativni dokazi
Trditve, ki jih tožena stranka ponuja prvič šele sedaj v pritožbi, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj tožena stranka ni navedla, zakaj jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati že v postopku na prvi stopnji.
Pomanjkljive trditvene podlage ni mogoče nadomeščati z zaslišanjem, saj je slednje kot dokaz namenjeno ugotavljanju resničnosti pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa širitvi trditvene podlage.
V sodni praksi je že utrjeno stališče, da če nasprotna stranka opozori na pomanjkljive navedbe, sodišče ni dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj se od stranke pričakuje, da bo nasprotnikov ugovor z ustrezno skrbnostjo preučila in po potrebi navedbe dopolnila.