CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067403
OZ člen 190. SPZ člen 119, 119/2. ZPP člen 339, 339/2-8.
neupravičena pridobitev - plačilo vzdrževalnih del - rezervni sklad - izpolnitev pogodbene obveznosti - dejansko opravljeno delo - zavrnitev dokaznih predlogov - vnaprejšnja dokazna ocena - kršitev pravice do izjave v postopku
Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je vnaprejšnja dokazna ocena sicer lahko sprejemljiva, kadar sodišče izčrpno in prepričljivo argumentira, zakaj predlagani dokaz ne bi vplival na odločitev; izhajati mora iz predpostavke, da bi predlagani dokazi uspeli (torej potrdili tezo predlagatelja), ne glede na to pa bi sodišče glede na ostala ugotovljena dejstva in prepričljivost ostalih dokazov odločilo enako.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Toženka v sporu majhne vrednosti s sklicevanjem na pravila davčnega prava (na materialno pravo) in na »nemogoče dokazno breme« (gre ne samo za preveč pavšalen očitek, ampak za očitek, ki bi lahko meril le na neupoštevno relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka) ne more uspešno izpodbiti ugotovljenega dejanskega stanja.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - neizpolnitev pogojev - subjektivni pogoj za izdajo začasne odredbe - aktivno ravnanje dolžnika - konkretna nevarnost - nezadostna trditvena podlaga - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka niti ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, da je verjetno izkazano konkretno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki se nanaša na razpolaganje z njegovim premoženjem, v posledici katerega bi bil lahko upnik (tožeča stranka) izigran. Zatrjevanje preteklih dolžnikovih ravnanj ne zadošča za izkaz obstoja subjektivne nevarnosti.
Tožeča stranka bi morala izkazati aktivno ravnanje dolžnika (tožene stranke), ki bi že bilo usmerjeno v onemogočanje uveljavitve upnikove terjatve (tožeče stranke). Za takšno ravnanje so po ustaljeni sodni praksi potrebna dolžnikova konkretna ravnanja v smeri skrivanja, odtujevanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s svojim premoženjem. Smiselno tožeča stranka tudi v pritožbi navaja, da zakon ne zahteva, da bi bilo premoženje osebno lastno dolžniku, vendar pa mora biti premoženje pod razpolagalno sposobnostjo dolžnika, saj ta sicer sploh ne bi mogel ravnati na način, da bi premoženje skrival pred upniki. Ravno to aktivno ravnanje dolžnika pa je za izkazan obstoj nevarnosti določeno v drugem odstavku 270. člena ZIZ. Mora iti namreč za razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, kar je v pravnem pomenu to, da ima lahko on razpolagalno sposobnost tega odtujiti ali skrivati. Bistveno je, da mora zaradi aktivnih dolžnikovih ravnanj, usmerjenih v odtujevanje in skrivanje premoženja, obstajati možnost, da bo izterjava terjatve tožeče stranke v prihodnosti slabša od možnosti, v trenutku, ko je bil vložen predlog za izdajo začasne odredbe.
URS člen 26. OZ člen 190. ZZK-1 člen 106, 106/1, 106/1-2. ZSKZ člen 16a.
neupravičena pridobitev - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost države - subsidiarnost odškodninskega varstva - nedopustnost ravnanja - vzročna zveza - zaznamba izrednega pravnega sredstva - posadna listina
Tožeča stranka iz razloga, ker vračilo stvari v naravi naj ne bi bilo več mogoče, ker jo je tožena stranka odtujila, od slednje zahteva plačilo vrednosti dosežene koristi (ki jo utemeljuje s tržno vrednostjo zemljišča), za kar pa se pravila SPZ ne upoštevajo (ta ne urejajo položajev, ko vračilo stvari (oziroma plodov) ni več mogoče in se zato za (kondikcijske in verzijske) zahtevke (obveznosti), katerih predmet je nadomestilo vrednosti predmeta izpolnitve, uporablja 190. člen OZ).
Tožeča stranka oporeka presoji izpodbijane sodbe, da okoliščina, da je bila sporna nepremičnina v tistem času predmet (ponovljenega) sojenja v sporu glede toženkine lastninske pravice, njenemu prenosu ne daje nedopustne vsebine, a je njen očitek po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen. Četudi bi bilo zatrjevano ravnanje tožene stranke – prenos solastnega deleža do ½ pri parceli št. 000/1, k. o. X, na Občino A. nedopustno (pa ni), je z vidika obravnavanega spora namreč bistveno, da bi tožeča stranka vse (domnevno) škodljive posledice takšnega ravnanja lahko učinkovito preprečila sama. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi tožeča stranka z institutom zaznambe izrednega pravnega sredstva razširila učinke revizijskega uspeha in se povsem zavarovala pred tveganjem, da bi njena stvarna pravica prenehala zaradi odsvojitve stvari dobrovernemu tretjemu oziroma bi kljub poznejšim prenosom pravic na sporni nepremičnini dosegla vknjižbo vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja na podlagi pravnomočne sodbe iz ponovljenega sojenja. Tožeča stranka tako nima prav, ko pritožbeno uveljavlja, da je prvostopenjsko sodišče z materialnopravnim zaključkom, da je tudi sama zakrivila nastanek škode s tem, ko je opustila varstvo z zaznambo izrednega pravdnega sredstva, nanjo neutemeljeno prevalilo odgovornost. Zaradi navedene opustitve (tudi po presoji pritožbenega sodišča) zatrjevana škoda že po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti ni v vzročni zvezi z zatrjevanim ravnanjem tožene stranke.
V okoliščini, da tožena stranka dne 28. 11. 2016 Občini A. sporne nepremičnine ni odsvojila v smislu pravnega prometa, pa je po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno prepoznalo še en samostojni razlog, ki utemeljuje sklepanje, da toženkino ravnanje ni v vzročni zvezi z zatrjevano škodo. Tožena stranka je občini izdala posadno listino za vknjižbo lastninske pravice, ki je občini nastala na temelju 16.a člena ZSKZ, tj. izvirno.
podjemna pogodba - materialno procesno vodstvo - soočenje prič - napake dela - pogodbena kazen za zamudo - bančna garancija
Tožena stranka ne more uveljavljati napak iz pogodbenega razmerja, v katerem ni bila stranka. Da bi obstajal poseben dogovor, po katerem bi imel tožena stranka pravico v razmerju do tožeče uveljavljati napake iz drugih pravnih razmerij, pa iz v spis vloženih pogodb ne izhaja.
Napake se kot materialnopravni ugovor lahko uveljavlja samo v zvezi z deli, ki so predmet zahtevka. Za terjatev, ki naj bi jo imela iz naslova jamčevanja v zvezi z drugimi deli, pa bi morala tožena stranka postaviti ustrezen zahtevek.
Tožeča stranka je spregledala, da je pomemben dogovor o načinu zaračunavanja stroškov, ne samo končni izkupiček. Drugačen dogovor med strankama bi bil sicer ob vnaprejšnjem njunem soglasju mogoč, tožene stranke pa ne more vezati le enostranska odločitev tožeče stranke o spremembi pogodbenega dogovora.
preložitev naroka - zakoniti zastopnik pravne osebe - spor majhne vrednosti - prošnja za preložitev obravnave
Zakoniti zastopnik za preložitev naroka ni zaprosil (115. členom ZPP), iz predložene dokumentacije pa ni razvidno, da se naroka 25.1. 2023 ne bi mogel udeležiti. Očitana absolutna bistvena kršitev ni podana.
najemna pogodba - razlaga pogodbe - materialno pogodbeno pravo - COVID-19 - trgovina na drobno - prodaja potrošnikom - zaprtje - pravice in obveznosti najemnika - najemnina - stroški - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Oba člena pogodbe izražata skupen namen pogodbenic, da so vključeni tudi katerikoli „drugi“ dejavniki onkraj interesa najemnika (in ne samo posegi v prostor s strani najemodajalca), ki povzročijo zaprtje prostorov ali motijo oziroma bistveno omejujejo nameravano uporabo (op. ta je bila v fizični prodaji potrošnikom, saj gre za trgovino). Če pa gre za dejavnike iz interesa najemodajalke, pa je predvidena še morebitna pogodbena kazen.
Drži pritožbeno zavzemanje, da sta situacijo, ko najemnica prostorov iz kateregakoli razloga (tudi iz razloga izven interesa oziroma odgovornosti obeh pogodbenic) ne more uporabljati za dogovorjeni namen, pogodbenici predvideli in dogovorili pravne posledice (pravico do začasnega prenehanja plačevanja najemnine in obratovalnih stroškov, ki jo je toženka uporabila).
postopek v sporu majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodbo, izdano v sporu majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR), je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja, ki jo toženka uveljavlja s trditvijo, da dolžnik in upnik nista v poslovnem odnosu in da ne drži, da bi imel dolžnik do upnika neporavnane obveznosti, ni pravno upošteven pritožbeni razlog. Višje sodišče je na ugotovitev, da sta pravdni stranki poslovno sodelovali in da toženka svojih obveznosti do tožnice ni poravnala, vezano.
actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00067964
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2, 87.
regresni zahtevek zavoda - malomarnost - dovoljenje - kršitev navodil - ukrepi varstva pri delu - opustitev ukrepov za varno delo - nadzor delavcev - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - soprispevek oškodovanca - hoja po železniških tirih - nesreča pri delu - ustaljena praksa
Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je prva toženka pri delavcih, čeprav poučenih o pravilnem načinu dela, očitno dopuščala nevarno prakso opravljanja dela in s tem zanemarila ukrepe za varnost in zdravje pri delu. Prva toženka je dopuščala, da so njeni delavci, čeprav usposobljeni in poučeni o pravilnem načinu dela, na železniškem območju delali, čeprav jim progovni čuvaj za to ni dal dovoljenja, oziroma so kljub njegovi prepovedi delali v času, ko ni bil neposredno prisoten, ko je npr. - kot v tem primeru - skrbel za ustrezno signalizacijo (ko je šel postavit signalno oznako "mesto dela na progi"). Ker je delo ob progi samo po sebi nevarno in je spoštovanje vseh ukrepov varnosti pri delu zato še toliko bolj pomembno, pa bi morala prva toženka na to dosledno paziti in preprečiti vsakršno aktivnost delavcev v nasprotju s tem. Res sicer ni mogoče z navodili in nadzorom delovodje preprečiti prav vsake (morebiti celo ekscesne) napake posameznega delavca, treba pa je vzpostaviti mehanizem takšnega nadzora, ki bi preprečil, da bi se delavci prve toženke predhodno navedenega nedopustnega ravnanja lahko privadili (progovni čuvaj je namreč izpovedal, da je že večkrat opazil, da so delavci začeli z delom, preden jim je dal dovoljenje za začetek), saj gre v nasprotnem primeru za ravnanje v nasprotju z določbami Dovoljenja oziroma njegovo 5. točko Podatkov in pogojev za izvajanje del na železniškem območju.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v preteklosti že pojasnilo, da pretrganje vzročne zveze nastane v trenutku, ko je ugotovljeno, da je prišlo do nekega ravnanja, ki je privedlo do nepredvidljivega sosledja dogodkov, saj bi bilo v nasprotju z namenom pravne norme, ki uravnava človekova ravnanja, človeku pripisati odgovornost za tisto, kar je bilo nepredvidljivo. Pogoj za pretrganje vzročne zveze je torej objektivno nepredvidljivo sosledje dogodkov, ki je spremenilo ustaljeni, predvidljivi, tipični tok narave. Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe sledi malomarno ravnanje druge osebe, bi namreč kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje oziroma bi bila posledica kasnejšega ravnanja z vidika malomarnega ravnanja zavarovanca toženke izjemna ali naključna. Le v tem primeru namreč oseba, ki je začela sosledje dogodkov, ne bi odgovarjala za posledice kasnejšega dejanja (VSRS Sklep II Ips 99/2021 z dne 9. 2. 2022).
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
URS člen 22, 23. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZGD-1 člen 296, 296/1, 390, 390/1, 390/1-1, 480, 482, 482/1, 509, 509/1, 509/2. ZD člen 131, 132, 145, 145/1. ZSReg člen 33, 33/2, 34. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 43, 43/2.
vpis spremembe zakonitega zastopnika - sprememba zastopnika - prenehanje pooblastila za zastopanje - vpis novega zastopnika - sklic skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - nezakonitost sklica skupščine - sklep skupščine - ničnostni razlogi - predhodno vprašanje v postopku vpisa v sodni register - pridobitev poslovnega deleža na podlagi dedovanja - položaj pridobitelja poslovnega deleža - sklep o dedovanju - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vpis prenosa poslovnega deleža v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register - razmerja med družbo in družbeniki - skrbnik zapuščine - prehod zapuščine na dediča - skupnost dedičev
V skladu s 132. členom ZD pokojnikova zapuščina, torej tudi poslovni delež, preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po prvem odstavku 145. člena ZD do delitve dediščine dediči upravljajo dediščino in z njo razpolagajo skupno. Gre torej za situacijo, ko poslovni delež pripada vsem dedičem kot skupni poslovni delež.
D. D. in F. D. sta glede na navedene določbe ZD nedvomno lahko uresničevala svoje korporacijske pravice že s trenutkom smrti družbenika E. D., kot njegova zakonita dediča, še preden sta bila vpisana kot družbenika v sodni register.
ZSReg člen 11, 11/1, 11/2, 33, 33/2, 34, 34/1, 34/1-4, 36, 36/1. ZGD-1 člen 390, 395, 501, 501/1, 501/2, 522. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 44, 44/1, 44/1-2, 44/2, 44/2-1.
predlog za prekinitev postopka - položaj družbenikov - vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - tožba na ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - izbris družbenika iz sodnega registra - pravni interes za vložitev pritožbe - prekinitev postopka vpisa v sodni register - razlogi za izključitev družbenika - izključitev in izstop družbenika - smiselna uporaba določb o delniški družbi - ničnostni razlogi - izpodbojni razlog - izpodbojnost sklepov skupščine - tožba na izključitev družbenika
V sodni praksi je bilo že oblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit. Zatrjevana izpodbojnost sklepa zato ne more biti razlog za zavrnitev vpisa in zato tudi ne razlog za prekinitev postopka. Sklep o prekinitvi postopka je lahko izdan le, če je odločitev registrskega vpisa o vpisu v sodni register odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstoji kakšna pravica ali pravno razmerje (33. člen ZSReg), ki je med strankami sporno. Ker za tak položaj v konkretnem primeru ni šlo, registrsko sodišče s tem, ko ni odločalo o prekinitvi postopka, ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve.
Za izključitev družbenika iz družbe lahko družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena ZGD-1). V navedenem prvem odstavku 501. člena ZGD-1 je hkrati določeno, da sme družbenik iz družbe izstopiti, kar je podrobneje urejeno v drugem odstavku 501. člena ZGD-1. Kot je bilo opisano, je bila na skupščini družbe izglasovana družbenikova izključitev iz družbe. Registrsko sodišče je moralo pri odločanju poleg ostalih pogojev, v skladu s četrto točko 34. člena ZSReg preizkusiti materialnopravno (ne) utemeljenost predloga. Zato je bilo treba odločiti ali je postopek izključitve družbenika v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno je, da družbenik ve, kdo lahko predlaga njegovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov ter kateri organ o tem odloča.
Registrsko sodišče mora pri odločanju za vpis izključitve družbenika iz družbe v skladu s 34. členom ZSReg v zvezi s 44. členom Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (Uredba) torej preizkusiti, ali je bil predlogu za vpis izključitve družbenika priložen ustrezen sklep skupščine, sprejet v skladu z določbami družbene pogodbe (1. točka drugega odstavka 44. člena Uredbe), ali je v predlogu naveden datum sklepa skupščine za vpis izključitve družbenika iz sodnega registra. Z vprašanjem izpodbojnosti sklepov skupščine se registrsko sodišče pri presoji ali je utemeljen predlog za vpis spremembe v sodni register ne ukvarja. Zato tudi ni pravno odločilnega pomena zakaj je bil družbenik iz družbe izključen.
Na drugačno stališče pritožbenega sodišča ne more vplivati niti vložena tožba družbenika proti družbi na njegov izstop iz družbe. S pravnim pomenom izstopa družbenika iz družbe bi se registrsko sodišče moralo ukvarjati, če bi bil vložen predlog za vpis spremembe družbenika v sodnem registru na podlagi pravnomočne ugodilne sodbe o tožbenem zahtevku na družbenikov izstop (2. točka prvega odstavka 44. člena Uredbe) in presojati razmerje in pravne posledice med izključitvijo in izstopom družbenika iz družbe.
odločitev o stroških pravdnega postopka - več postopkov pred istim sodiščem - potrebni stroški
Predmetni pravdni postopek je samostojni postopek, ki se obravnava ločeno od ostalih, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem na Ptuju. In v vsakem (ločenem) postopku ima toženka pravico in dolžnost zavarovati svoje pravice, tako da sodišču predloži pisne vloge in v njih obrazloži svoja procesna, dejanska in materialnopravna stališča ter odgovori na ta ista stališča nasprotne stranke. Sicer pa tožnica v tem kontekstu v svoji pritožbi ne pojasni, katere stroške je sodišče prve stopnje toženki neutemeljeno priznalo (npr. za katere vloge). Zgolj dejstvo, da je v teku več postopkov zoper isto toženo stranko, toženki (še) ne jemlje pravice po povrnitve v posameznem postopku nastalih stroškov.
Te pogodbe (pactum de compensando) pa tožeča stranka ni ustrezno procesno izpodbijala s tožbenim zahtevkom na razveljavitev pogodbe, zato tožeča stranka tudi ni mogla uspeti z ugovorom neveljavnosti pogodbe zaradi prisiljenja (94. člen in prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 45. členom OZ).
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZGD-1 člen 321, 321/1, 321/2, 321/3.
posebni revizor - stroški posebne revizije - višina stroškov - obveznosti revizorja - trditveno in dokazno breme - stranski udeleženec - pravni in ekonomski interes
Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.
Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.
OZ člen 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 111/2.
pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - neplačilo kupnine - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - učinkovanje ex tunc in ex nunc - način izpolnitve obveznosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - publicitetni učinek vpisa v sodni register - pogodbeni interes
Prenos poslovnega deleža na B. B. predstavlja obveznost, ki se je izpolnila naenkrat in torej predstavlja trenutno obveznost, kar pomeni, da razveza te pogodbe učinkuje retroaktivno in je treba vzpostaviti stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe, torej, kot da lastninska pravica na poslovnem deležu na B. B. ni bila nikoli prenesena. Navedenega ne spremeni dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da za podatke, vpisane v sodni register, velja publicitetni učinek.
Če prejemnik nepovratna sredstva uporablja nenamensko, gre za kršitev pogodbe, ki onemogoča dosego namena, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Sankcija za to kršitev je bila s pogodbo vnaprej predvidena; gre za odstop od pogodbe s posledičnim vrnitvenim zahtevkom.
Zavrnitev dokaznih predlogov z zaslišanjem strank in prič z utemeljitvijo, da bi izvajanje dokazov tožene stranke služilo zgolj zavlačevanju postopka, predstavlja vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je tako toženi stranki kršilo pravico do izjave.