vabilo na narok - opravičilo - opravičljivi razlogi - oprava naroka v nenavzočnosti - obrazec zdravniškega potrdila
Skladno z drugim odstavkom 115. člena ZPP lahko sodišče narok preloži le v primeru, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer mora oseba predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Takšnega opravičila toženka ni predložila.
postopek za izdajo plačilnega naloga - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - dolžnost napovedi pritožbe
Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je štelo, da gre v danem primeru za postopek za izdajo plačilnega naloga v gospodarskem sporu (496. člen ZPP), posledično pa je lahko v postopku izdalo sodbo brez obrazložitve, v kateri je pravdni stranki pravilno poučilo o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe kot predpostavke za izdajo sodbe z obrazložitvijo in možnostjo vložitve pritožbe zoper njo.
gospodarski spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - sklepčnost tožbe - pomanjkljive trditve - kršitev pravice do obrambe
Čeprav so trditve tožeče stranke laične in skope, zadostujejo za sklepčnost tožbe. Tožeča stranka je z navedenimi trditvami smiselno zatrjevala, da sta pravdni stranki sklenili podjemno pogodbo (tožena stranka je z naročilnico št. 6 z dne 31. 1. 2018 naročila storitve hidroizolacije), da je naročena dela po naročilnici opravila (torej, da je tožeča stranka naročilo tožene stranke sprejela in izvedla) in sedaj v tem postopku zahteva plačilo za opravljeno delo v višini 1.109,50 EUR.
Kot je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe obširno pojasnilo v tem primeru ob upoštevanju trditev tožene stranke ni nobene potrebe, da bi tožeča stranka specifikacijo del, ki so bila predmet naročilnice tožene stranke št. 6 z dne 31. 1. 2018, in ostale podatke (datum izvedbe storitev, naziv projekta), ki jasno in nedvoumno izhaja iz priloženega računa in naročilnice s prilogo, prenašala v trditveno podlago. S tem opredelitev predmeta zahtevka in obrambni položaj tožene stranke ne bi bila v ničemer izboljšana.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - vzročna zveza - stečajni upravitelj - izločitev stečajnega upravitelja - zloraba stečajnega postopka - obsodilna kazenska sodba - goljufija (prevara) - javna dražba - prodaja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku - izločitev nepremičnin iz stečajne mase - status javnega dobra - grajeno javno dobro - družbena lastnina v splošni rabi - lastninjenje vodnih zemljišč
Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je MOK šele z odločbo št. 478-774/2008 z dne 18. 5. 2010 ugotovila, da gre za grajeno javno dobro lokalnega pomena in da se pri spornih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist MOK z zaznambo grajeno javno dobro lokalnega pomena (kar je zemljiškoknjižno sodišče izvršilo s sklepom Dn 3649/2010 z dne 27. 7. 2010). Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče tudi zaključilo, da tovrstna okoliščina ne pomeni, da sta drugi toženec in stečajni senat v času prodaje ravnala kvalificirano protipravno (s prevaro ipd.). Skozi prizmo navedene odločbe MOK, ki je dala spornim nepremičninam izrecen status javnega dobra, tožeča stranka ne more utemeljiti svoje teze o tem, da gre v primeru spornih nepremičnin za grajeno (morsko) javno dobro že neprekinjeno od leta 1961 dalje (ko naj bi bilo ustanovljeno in v zemljiško knjigo vpisano na podlagi Poizvedovalnega zapisnika Okrajnega sodišča v Kopru Rz 330761-631/872 z dne 19. 12. 1961), da zato te nepremičnine nikoli niso bile v premoženju stečajnega dolžnika (ker naj bi bile leta 2002 olastninjene, in sicer naj bi lastnik parcel postala RS, lastnik na njih zgrajenih objektov pa MOK) in da sta drugi toženec in stečajno sodišče (v času prodaje) to vedela oziroma bi mogla vedeti.
Če bi bile sporne nepremičnine (očitno) javno dobro, v stečajno maso družbe A., d. o. o. - v stečaju nedvomno tudi ne bi bile vključene. Ker so bili vsi pri prodaji udeleženi subjekti, vključno s tožečo stranko, utemeljeno prepričani (in sicer na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin konkretnega primera), da v primeru spornih nepremičnin za javno dobro ne gre, pa v obravnavani zadevi o zatrjevani protipravnosti drugega toženca in stečajnega senata ter posledični odgovornosti drugega toženca in države ni mogoče sklepati.
najemna pogodba za določen čas - stečaj - transformacija v pogodbo za nedoločen čas
Pogodba, ki je bila v skladu z drugim odstavkom 323. člena ZFPPIPP sklenjena za določen čas (ZFPPIPP za primer stečaja ne dopušča sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas), ne more biti v skladu z drugim zakonskim predpisom (drugim odstavkom v času sklenitve Najemne pogodbe veljavnega 27. člena ZPSPP) podaljšana oziroma, kot navaja tožnica, transformirana v pogodbeno razmerje za nedoločen čas, saj bi bila takšna transformacija najemnega razmerja v nasprotju z ZFPPIPP, ki najemnega razmerja za nedoločen čas ne dopušča.
narok - zaslišanje strank - zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Predlagatelj utemeljeno navaja katere so okoliščine primera, zaradi katerih bi moralo sodišče prve stopnje razpisati narok: ali mu je direktor nasprotnih udeležencev pravočasno odgovoril na zahtevo in ali gre res za dvostopenjsko zahtevo ter je zato sodni predlog preuranjen.
URS člen 22, 25. ZIZ člen 23, 32, 163c. ZNVP-1 člen 48a, 48a/5.
izvršba na nematerializirane vrednostne papirje - nedopustnost izvršbe - zastavna pravica na nematerializirani delnici
Dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi določila petega odstavka 48.a člena ZNVP-1 pridobila lastninsko pravico na vrednostnih papirjih po pridobitvi zastavne pravice tožene stranke, ki jo je pridobila v izvršilnem postopku na podlagi drugega odstavka 163.c člena ZIZ z vpisom v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, tako ne predstavlja ovire, da se upnik v izvršilnem postopku (t.j. tožena stranka) poplača iz kupnine dosežene s prodajo teh vrednostnih papirjev.
ZPP člen 183, 183/1, 183/1-2, 183/2, 285, 449, 449/2. OZ člen 375, 375/1, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3.
gospodarski spor majhne vrednosti - prehod iz rednega postopka v spor majhne vrednosti - nasprotna tožba - samostojno obravnavanje nasprotne tožbe - materialno procesno vodstvo v sporih majhne vrednosti - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - odprava napak na račun izvajalca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - obrestovanje obresti
Materialno procesno vodstvo ima svoje okvire, ki jih sodišče ne sme preseči. Predvsem ne sme preseči meje svoje razjasnjevalne dolžnosti na način, ki bi vzbujal dvom v nepristranskost sodnika. Sodnik s svojo aktivnostjo ne sme poseči v načelo dispozitivnosti, po katerem se postopek začne, teče in zaključi po volji strank, in ne sme prekršiti dolžnosti, da je pri opravljanju svoje funkcije nepristranski in enakopravno obravnava obe stranki. Po presoji pritožbenega sodišča bi prvostopenjsko sodišče preseglo takšen okvir, v kolikor bi toženko spodbudilo, da namesto nasprotne tožbe, s katero je uveljavljala zahtevek za plačilo stroškov odprave napake, postavi v tem pravdnem postopku ugovor znižanja plačila.
V predmetni zadevi je intervenient trdil le, da je upnik stečajnega dolžnika in da je bil namen sporne pogodbe oškodovati prav njega. Ničesar ne pove o tem, kako bi se njegov pravni položaj razlikoval v primeru, da bi tožeča stranka v pravdi uspela, od položaja, ko bi izgubila. Jasno je namreč, da bo rezultat te pravde vplival na njegov premoženjski položaj, vendar to za dopustitev stranske intervencije ne zadošča.
ZSReg člen 17, 37, 37/1. ZZZDR člen 51. DZ člen 71, 77.
vpis spremembe družbenika v sodni register - vpis spremembe pri imetniku poslovnega deleža - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - razveza zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - pridobitev položaja udeleženca v postopku - nadomestni sklep - posebno premoženje zakonca - originaren način pridobitve - korporacijske pravice
DZ se je res začel uporabljati 15. 4. 2019, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi po 51. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki je še veljal v trenutku sklenitve navedene pogodbe o prostovoljnem odstopu poslovnega deleža, sklenjene med B. B. in C. B., je imel njen poslovni delež pravno naravo skupnega premoženja. Poslovna deleža sta bila namreč pridobljena z delom v času trajanja zakonske zveze. V nobenem primeru pa ni mogel en zakonec drugemu zakoncu podariti del skupnega premoženja, ki bi tako po materialnopravno zmotnem stališču udeleženca B. B. postalo njegovo posebno premoženje. Slednje bi lahko postalo le, če bi ga B. B. neodplačno pridobil od tretje osebe ali pa bi bilo že prej posebno premoženje enega od zakoncev, ki bi bilo podarjeno drugemu zakoncu. Pri poslovnih deležih, pridobljenih v času trajanje zakonske zveze, je šlo ipso iure za podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje namreč nastane originarno, ko se izpolnijo pogoji iz ZZZDR, zato korporacijske pravice spadajo v skupno premoženje zakoncev, ne glede na to kateri od zakoncev je vpisan v register.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - neresnično navajanje podatkov - pomanjkljivi podatki - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - zavrnitev predloga za taksno oprostitev
Glede na to, da predstavlja taksna oprostitev izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja. Če sodišče ugotovi, da je stranka v izjavi o premoženjskem stanju navedla neresnične podatke, je potrebno izjavi v celoti odreči dokazno vrednost in posledično zavrniti taksno oprostitev.
Pravna teorija utemeljuje uporabo pravila o dokaznem bremenu v primerih, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov in ob uporabi metodološkega napotka iz 8. člena ne more zanesljivo ugotoviti kakega pravno relevantnega dejstva. Kadar sodišče opusti izvedbo dokazov, ki jih je predlagala stranka, ki nosi dokazno breme, pa je podana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo je utemeljeno izrecno pritožbeno uveljavljala tožeča stranka. V pritožbi namreč sodišču očita neizvedbo dokazov (zaslišanje številnih prič, zakonitega zastopnika tožeče stranke), ki jih je predlagala zaradi ugotovitve obsega toženkine uporabe dodatnih poslovnih prostorov, poškodb kot posledici toženkine malomarne uporabe najetih in dodatnih poslovnih prostorov tožeče stranke ter o obvestilu toženi stranki o njihovi uporabi dodatnih poslovnih prostorov brez podlage in soglasja tožeče stranke. Navedene predlagane dokaze je po presoji pritožbenega sodišča neutemeljeno zavrnilo z argumentom, da bi priče zagotovo potrdile navedbe tožeče stranke in da bi v zvezi z nasprotovanjem tožeče stranke s toženkino uporabo dodatnih poslovnih prostorov brez podlage tožeča stranka toženo stranko morala opozoriti pisno. S tem je prvostopenjsko sodišče napravilo vnaprejšnjo dokazno oceno izpovedb predlaganih prič brez izvedbe tega dokaza.
Nesprejemljivo je tudi stališče sodišča, da bi kot verodostojen dokaz o zgoraj omenjenem opozorilu tožene stranke, da uporablja prostore brez pravne podlage, upoštevalo le listinski dokaz. ZPP namreč ne pozna vrednostne stopnje dokazil.
OZ člen 14, 86. ZGD-1 člen 268, 268/2, 514, 514/1, 514/3, 515.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - imenovanje in odpoklic poslovodje - razlogi za odpoklic poslovodje - sklep o odpoklicu - ničnost sklepa
Sodišče druge stopnje soglaša s presojo izpodbijane sodbe v točki 21 obrazložitve, da v družbi z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.) določba 514. člena ZGD-1, prvi odstavek, ne predstavlja podlage za uporabo 268. člena istega zakona, ki sicer ureja imenovanje in odpoklic uprave v delniški družbi (v nadaljevanju d. d.). Določbe o nadzornem svetu v d. d., ki so glede na dikcijo prvega odstavka 514. člena ZGD-1 uporabljive (tudi) v d. o. o., so določbe od 273. do vključno 284.a člena ZGD-1, med tem ko se določba 268. člena ZGD-1 dejansko nanaša na imenovanje in odpoklic uprave (poslovodstva) d. d. ter je umeščena v 5. oddelek (Organi delniške družbe), pododdelek 2 (Uprava). Ker je imenovanje in odpoklic poslovodstva v d. o. o. urejeno posebej, in sicer v določbi 515. člena ZGD-1, po pravilnem stališču izpodbijane sodbe o odpoklicu poslovodje v d. o. o. ni mogoče odločati na podlagi 268. člena ZGD-1. Glede na navedeno ne drži trditev pritožbe, da prvi odstavek 514. člena ZGD-1 „napotuje“ na uporabo vseh določb ZGD-1 o nadzornem svetu v delniški družbi. Ker torej v obravnavani zadevi sklep nadzornega sveta toženke v skladu z 86. v zvezi s 14. členom OZ ni ničen (ne more biti v nasprotju z določbo 268. člena ZGD-1, saj slednja v d. o. o. ni uporabljiva), je odveč kakršnokoli razpravljanje sodišča o vsebini Pogodbe o zaposlitvi, v skladu s katero je (bil) možen odpoklic tožnika kot poslovodje pred potekom mandata, in to brez utemeljenega razloga (takšen odpoklic je v d.o.o. možen v skladu s tretjim odstavkom 515. člena ZGD-1, takšen odpoklic pa je tudi v skladu z Aktom o ustanovitvi toženke, ki je veljal v spornem obdobju, pri čemer takšen razlog predstavlja odpoklic iz ekonomsko poslovnih razlogov (34. člen).
Pravni interes je procesna predpostavka za dopustnost vsake tožbe. Kdor zahteva sodno varstvo svojih pravic in interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. V primeru dajatvene tožbe se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati. Sodišče lahko izda sklep o zavrženju tožbe, če ugotovi, da tožnik nima pravne koristi za vložitev tožbe, tudi v primeru dajatvene tožbe, pa je domneva o obstoju pravnega interesa izpodbojna. To pa lahko stori le, če okoliščine, na katerih temelji presoja o neobstoju pravnega interesa za tožbo, ustrezno obrazloži.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZGD-1H člen 11. ZSReg člen 4.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - zavod - procesna legitimacija - dovoljenje lastnika za poslovanje družbe na naslovu - lastnik nepremičnin - poslovni naslov - večstanovanjski objekt
Ob ustanovitvi subjekta vpisa v sodni register tedaj veljavni ZSReg dovoljenja lastnika objekta za vpis navedenega poslovnega naslova ni določal. Šele z 11. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1H je bil dopolnjen 4. člen ZSReg in določena obveznost predložitve overjene izjave lastnika objekta na poslovnem naslovu, navedenem v prijavi za vpis v sodni register, da subjektu vpisa dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
spor majhne vrednosti - dobava električne energije - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - izpolnitev pogodbene obveznosti
V sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbena navedba, da bi naj sodišče prve stopnje kršilo določbo 451. člena ZPP s presojo, da je tožeča stranka podala ustrezno trditveno podlago svojega zahtevka, pomeni uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga. Tega ni mogoče obiti s sklicevanjem, da izpodbijane sodbe zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti, s čimer naj bi bila podana (dovoljena) bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če tožena stranka nasprotuje presoji sodišča, da je tožeča stranka podala zadostno trditveno podlago, je jasno, da razlogi sodišča o tem obstajajo in je sodbo mogoče preizkusiti.
OZ člen 190, 190/1, 190/2, 191. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - neupravičena pridobitev - izvajanje storitev
Drugi odstavek 190. člena OZ izrecno določa, da lahko neupravičeni pridobitelj doseže korist tudi s storitvijo, ki jo opravi neupravičeno prikrajšani. Tožeča stranka se je ukvarjala s storitvijo prodaje dostopa do določenih podatkovnih baz in možnost dostopa tožene stranke do teh baz brez ustrezne protidajatve tožene stranke pomeni prav situacijo, ki jo ureja določba drugega odstavka 190. člena OZ. Drugačna interpretacija bi to določbo v celoti izvotlila.
ZPP člen 458, 458/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/2, 14, 14/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o dobavi električne energije - sklenitev nove pogodbe - odstop od pogodbe - pogodbena kazen - višina pogodbene kazni - izdaja računa - upoštevanje ddv - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - stroški postopka - odvetniški stroški - obračun DDV
Odvetniške storitve se obračunavajo v skladu z Odvetniško tarifo (OT), ki jo mora uporabiti tudi sodišče (drugi odstavek 14. člena OT). Ta v drugem odstavku 2. člena določa, da so odvetniški stroški povečani za DDV v primeru, ko je odvetnik davčni zavezanec v Republiki Sloveniji. Kot opozarja odgovor na pritožbo, OT ne ureja vprašanja pravice do odbitka DDV v primeru, ko je tudi stranka zavezanec za DDV. Ker gre za (davčnopravno) vprašanje, ki presega okvire pravdnega postopka, sodišče pa nima ustreznih podatkov, niti zakonskih pooblastil za ugotavljanje relevantnih dejstev, je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 2. člena OT tožeči stranki, katere odvetnik je davčni zavezanec v Republiki Sloveniji, pravilno priznalo stroške z DDV.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10. ZFPPIPP člen 408, 408/1, 408/2, 409, 409/1.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti
Sodišče prve stopnje je uporabilo pravno podlago, na katero se nobena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni sklicevala (408. člen ZFPPIPP), na kar stranki tudi nista mogli računati, saj je bil izpodbijani sklep izdan v postopku, v katerem sodišče glavne obravnave ni razpisalo. S tem, ko je sodišče odločilo brez naroka, je tožnikoma odvzelo možnost, da navedeta dejstva, ki so pomembna za odločitev (ali je vtoževana terjatev predmet odpusta obveznosti).
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari, pri čemer je stvar ocene sodišča, kaj je najbolj smotrno za učinkovito rešitev spora (upoštevajoč zlasti, ali je postopek na matičnem področju že v teku). V tej zadevi o predhodnih vprašanjih že tečeta spora. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje moralo samo reševati zadevo vse do tedaj, ko bi spoznalo, da brez razrešitve spornih predhodnih vprašanj odločitev o zahtevku ni možna oziroma da bi moralo presojati ugovore tožene stranke, saj bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.