CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00072281
ZPP člen 8, 181, 181/2. ZASP člen 22, 22/1, 22/1-3, 22/2, 23, 28. Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi člen 3. ZKUASP člen 9, 9-1, 10, 10/1, 10/1-2, 10/3, 12.
individualno upravljanje avtorske pravice - javno predvajanje fonogramov - javna priobčitev - negativna ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - avtorska pravica - sorodna pravica - materialne avtorske pravice - pravica reproduciranja - obvezno kolektivno upravljanje
Tožena kolektivna organizacija nima pravice obveznega kolektivnega upravljanja avtorskih pravic v zvezi s prvotožničinim javnim predvajanjem glasbe s fonogrami, naštetimi v Prilogi 1, na katerih ima druga tožnica vse avtorske in sorodne pravice za ta način uporabe.
ZPP člen 274, 274/1. ZGD-1 člen 391, 391/2, 396, 396/1.
zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - ugotovitev ničnosti sklepa skupščine - aktivna legitimacija družbenikov gospodarske družbe - učinek poteka roka za vložitev tožbe
Odločitev sodišča prve stopnje, da se tožba in predlog za izdajo začasne odredbe zavržeta, je toženki v korist. Roka za uveljavljanje ničnosti sklepov skupščine, ki je potekala 27. 10. 2006 oziroma za razveljavitev teh sklepov, sta v skladu z drugim odstavkom 391. člena ter prvim odstavkom 396. člena ZGD-1 potekla. To pomeni, da z morebitno ponovno tožbo na ugotovitev ničnosti spornih sklepov 11. skupščine toženke oziroma za njihovo razveljavitev tožnica ne bi bila uspešna (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Iz tega izhaja, da toženka z ugoditvijo pritožbi in nadaljevanjem tega pravdnega postopka ne bi imela nobene pravne koristi. Največ, kar bi toženka lahko z nadaljevanjem tega pravdnega postopka dosegla, je zavrnitev tožbenega zahtevka. Pritožnica ni navedla in še manj utemeljila, kako bi takšna odločitev v tem pravdnem postopku izboljšala njen pravni položaj. Na obstoj toženkinega pravnega interesa pa ni mogoče sklepati niti iz okoliščin konkretnega primera.
gospodarski spor majhne vrednosti - poseben sklep o višini stroškov
Višje sodišče je, ker v zvezi z odmero pravdnih stroškov toženka ni podala pritožbenih trditev, izpodbijani sklep po uradni dolžnosti preizkusilo glede kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Ker te niso podane in je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP).
OZ člen 190, 190/1, 592, 592/1, 593, 593/1, 593/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - površina poslovnih prostorov - plačilo najemnine - manjša površina nepremičnine - stvarna napaka - preveč plačana najemnina - obstoj pogodbe - neupravičena pridobitev
V skladu s prvim odstavkom 592. člena OZ odgovarja zakupodajalec zakupniku za vse napake v zakup dane stvari, ki ovirajo njeno dogovorjeno ali običajno rabo, ne glede na to, ali je zanje vedel ali ne, ter za manjkajoče lastnosti ali odlike, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene. Če je med strankama določena lastnost posebej dogovorjena, gre za stvarno napako tudi, če je omogočena normalna ali dogovorjena raba.
Ker je v obdobju, za katerega toženka zatrjuje, da je plačevala previsoko najemnino (od septembra 2006 do decembra 2020), med pravdnima strankama nesporno, da je najemna pogodba med njima veljala, je sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v obravnavanem primeru predpostavke za utemeljenost pobotnega ugovora na podlagi instituta neupravičene obogatitve niso podane (primerjaj prvi odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za obračunavanje najemnine po površini 63,66 m² je torej vseskozi obstajal, zato o prehodu premoženja na tožnico brez pravnega temelja ni mogoče govoriti.
Dejstvo, da je toženka ob sklenitvi najemne pogodbe vedela za obstoj stvarne napake, izključuje tožničino odgovornost iz tega naslova. Sodišče prve stopnje se je zato pri svoji odločitvi pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 593. člena OZ, ki določa, da zakupodajalec ne odgovarja za napake v zakup dane stvari, ki so bile ob sklenitvi pogodbe zakupniku znane ali mu niso mogle ostati neznane.
ZGD-1 člen 590, 590/3, 590/4, 590/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343a. ZSReg člen 17, 36, 36/1.
sprememba pravnoorganizacijske oblike gospodarske družbe - manjšinski družbenik - udeleženec v postopku - nadomestni sklep - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - registrska zapora - prebitje registrske zapore
Registrsko sodišče je ocenilo, da obstaja velika verjetnost, da udeleženec ne bo uspel s tožbo, s katero uveljavlja ničnost in izpodbojnost skupščinskih sklepov predlagatelja, in zato znatno prevladuje interes za odločitev o vpisu v sodni register. Predlagatelju pa bi nastala škoda zaradi poznejšega vpisa. Vpis v sodni register je hiter postopek, zadrževanje vpisa sklepa skupščine ne govori v prid interesu za počasno odločitev, temveč ravno obratno, zato je bila dana podlaga, da se citirani sklep vpiše v sodni register.
Funkcija finančnega direktorja v družbi predpostavlja ukvarjanje in skrb za večje premoženje ter s tem za transakcije večjih zneskov, kar v osnovi predpostavlja usposobljenost in obveščenost o tistih standardih glede varnega poslovanja preko spleta, ki so v sodobnem svetu finančnih transakcij stalnica in zato pričakovan standard vestnega in skrbnega ravnanja.
Prvemu tožniku očitana opustitev določenih varnostnih protokolov, zaradi katere je delavec hitreje in enostavneje opravil obveznost, ne more predstavljati naklepnega ravnanja zavarovanca, ki bi privedlo do izključitve zavarovalnega kritja po 4.1. točki Splošnih pogojev, saj bi ob drugačni razlagi bilo to določilo pretirano strogo in zato nično v skladu z 121. členom OZ.
Ključno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v pritožbenem postopku, je torej še, ali je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da prvi tožnik iz razloga, ker je sicer vedel, da krši interni protokol (oziroma pravilneje: dolžnosti ali druge veljavne pravne obveznosti), ni izgubil pravic iz Zavarovanja D&O, oziroma da bi bilo za uspešno uporabo 4.1. točke Splošnih pogojev poleg zavedanja kršitve potrebno podati in dokazati (med drugim) še navedbe o odnosu prvega toženca do škodljive posledice.
OZ člen 323, 766. ZNPosr člen 1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nepremičninsko posredovanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - ustna pogodba - pisna pogodba - naknadne spremembe pogodbe - posredniška provizija - pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - prenovitev (novacija) - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje
Pravdni stranki se s Pogodbo o sodelovanju pri prodaji nepremičnin v okviru obstoječe obveznosti nista dogovorili za drugačen predmet niti za drugačno pravno podlago, pač pa sta soglasno spremenili le obveznost toženke za plačilo provizije tako, da ta v primeru, ko kupca najde toženka sama, ne obstoji. Ker je kupca za stanovanje pridobila toženka, tožnica do plačila svoje provizije ni upravičena.
ZSReg člen 33, 33/1, 33/2, 35, 35/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZGD-1 člen 390, 390/1, 390/1-3, 390/1-4. ZUKSB člen 10a, 10a/5.
vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - sprememba družbene pogodbe - prekinitev postopka vpisa v sodni register - predhodno vprašanje - nesporna dejstva - ničnost skupščinskega sklepa - javni red in morala - izigravanje zakona - izključitev družbenika - nedopustna kavza
Dejstvo, da je emisijska vrednost delnic določena prenizko, ne more pomeniti ničnosti. Z dokapitalizacijo namreč pride do spremembe glede razmerij lastništva, če vsi družbeniki ne zagotovijo sredstev v enakih deležih oziroma izvedejo vplačila osebe, ki še niso družbeniki. Da družbenik, ki je glasoval za dokapitalizacijo, ne bo vplačal vložka, ker je ta previsok in rok prekratek (vsaj tako meni udeleženec), ne more pomeniti vzroka ničnosti.
Povečanje osnovnega kapitala drugih subjektov ureja peti odstavek 10.a člena ZUKSB, ki določa, da "DUTB" (pravni prednik udeleženca) lahko sodeluje pri prestrukturiranju gospodarske družbe s katerim koli pravnim poslom, ki lahko gospodarski družbi omogoči, da postane kratkoročno ali dolgoročno plačilno sposobna. Udeleženec bi torej lahko sodeloval pri dokapitalizaciji, saj mu tega zakon ni preprečeval.
Med strankama niso bila sporna nobena pravno odločilna dejstva, zato je povsem jasno, da registrskemu sodišču v skladu z drugim odstavkom 33. člena ZSReg ni bilo treba prekinjati postopka.
Argumentacija sodišča prve stopnje, da se predmetni dokazni predlog zavrne kot neutemeljen, saj tožnik ni uspel izkazati obsega in kvalitete dogovorjenih del po izvajalski pogodbi ter posledično prihodkov in stroškov v zvezi s temi hipotetično izvedenimi deli, in da posledično ni bilo potrebe po angažiranju predmetnega izvedenca, je neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga. Izgubljeni dobiček je namreč tipična premoženjska (ekonomska) kategorija. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo vnaprej sklepati, da z omenjenim dokaznim predlogom tožnik ne bo mogel izkazati izgubljenega dobička, ampak bi moralo predmetni dokaz izvesti.
Velja dodati, da gre pri izgubljenem dobičku za razliko med prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in odhodki, ki bi nastali v zvezi s temi prihodki. O tem, kakšen dobiček in v kakšni višini bi oškodovanec ustvaril, lahko le sklepamo, in sicer na podlagi manjše stopnje verjetnosti. Gre za izkazovanje verjetnosti (kategorij) izgubljenega dobička, ki presega verjetnostni prag (le) 50%.
Toženec nima blokiranih TRR in nanje prejema zadostne prilive. Sicer je trenutno na njih negativno stanje, vendar toženec ni pojasnil za kaj je porabil prejete prilive. Prav tako ni pojasnil kakšen je njegov limit na transakcijskih računih glede na to, da lahko brez blokade posluje z negativnim stanjem na računih.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava zahtevka - nedovoljeno razpolaganje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi dopustitev pripoznave tožbenega zahtevka in sodba na tej podlagi pripeljala do učinka za tretje osebe, predvsem zoper bivšega direktorja, ki je in verjetno bo svoje pravice ter zahtevke v zvezi z obračunom in izplačilom variabilnega dela plače opiral na izpodbijana sklepa nadzornega sveta. Bivši direktor je po njegovem prepričanju (brez prejudiciranja sodišča) upravičenec do variabilnega dela plače, je ″upnik″ družbe po sklepih nadzornega sveta te družbe, ki jih tožnik izpodbija z obravnavano ničnostno tožbo. Pripoznava tožbenega zahtevka, kot je bila podana, bi pomenila nedovoljen poskus izigravanja položaja oziroma zlorabe položaja bivšega direktorja. To pa pomeni nedovoljeno razpolaganje.
gospodarski spor majhne vrednosti - vodenja spora po pravilih za spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
V zvezi s pritožbenim očitkom, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do pobotnega ugovora, ki ga je toženka podala v vlogi z dne 7. 7. 2021 višje sodišče ugotavlja, da bi toženka ugovor morala uveljavljati že v odgovoru na dopolnitev tožbe, zato je bila glede navajanja dejstev in dokazov s tem v zvezi prekludirana. Na to je bila toženka tudi izrecno opozorjena s pozivom sodišča prve stopnje, naj odgovori na pripravljalno vlogo tožnice. Trditve glede pobotnega ugovora so torej bile za odločitev v zadevi nerelevantne. Na nerelevantne razloge pa sodišče v obrazložitvi ni dolžno obširneje odgovarjati.
Dokazne ocene pritožnica ne more izpodbiti s povzemanjem delov izpovedi priče, ki naj bi govorile v prid njeni tezi, če jih hkrati ne ovrednoti glede na ugotovitve v izpodbijani sodbi, na podlagi katerih je sodišče sklepalo o nasprotnem.
Ker je bila na vsakem od podredno vtoževanih računov dospelost jasno določena, ni mogoče sprejeti pritožbenega očitka, da se je tožena stranka znašla v situaciji, ko ji sploh ni moglo biti znano, kdaj je pričel teči zastaralni rok.
Pri razlagi pogodbenih določil zakon primarno izhaja iz jezikovne razlage, ki tudi določa meje možne razlage. Možni besedni pomen konkretnega in posamičnega pravnega pravila, ki izhaja iz besednega zapisa besedila pogodbe, tako določa zunanjo mejo, ki je sodišče, ki mora pri svojem odločanju uporabiti to konkretno in posamično pravilo, ne sme prestopiti.
S sporno pogodbeno določbo bi naj toženka po zatrjevanjih tožnice prevzela obveznost, da ji bo vsak gradbeni izvajalec plačal vtoževani znesek, pri čemer tožnica z gradbeno pogodbo nima ničesar. Takšna zaveza iz pogodbe ne izhaja niti do nje ni možno priti po metodah razlage. Vsebina pogodbe mora biti izražena toliko bolj jasno, kolikor določa težjo obveznost ene od strank, še posebej če nasprotna korist te stranke ni razvidna.
posebni revizor - predujem za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza - višina stroškov - preplačilo - vračilo preplačila
S tem, ko je sodišče prve stopnje pritožniku naložilo delno vračilo plačanega zneska iz prejetega predujma, gre za izvajanje enake oziroma istovrstne pristojnosti, kot jo je imelo sodišče pri odreditvi, da se posebnemu revizorju iz predujma plača določen znesek. Če pritožbeno ni sporno, da se pred sodiščem rešuje vprašanje premalo plačanega predujma, potem ni nobenega razumnega razloga, da se pred istim sodiščem ne bi obravnavalo tudi vračilo preveč plačanega predujma.
ZPP člen 236. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-2.
stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - stroški za sestavo vloge - podredni zahtevek - vrednost spornega predmeta - nagrada za pripravljalno vlogo - dopolnitev nepopolne vloge - posredovanje naslova priče - materialni stroški
Do stroškov vloge, v kateri je prva toženka sodišče obvestila o naslovih prič, ki jih je predlagala v vlogi, vloženi na naroku dne 12. 4. 2022, prva toženka ni upravičena. Naslove prič bi lahko oziroma bi morala zapisati že v vlogi, vloženi na naroku le dva dni prej; res je sicer, da je sodišče nato na omenjenem naroku prvi toženki dalo poziv, a je bil ta poziv posledica ravno njene opustitve, zato višje sodišče soglaša, da prva toženka glede na opisane okoliščine ni upravičena do povrnitve stroškov sporne vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00075239
OZ člen 190, 191, 197. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
najemna pogodba za poslovni prostor - plačilo obratovalnih stroškov - odvoz odpadkov - plačilo stroškov za drugega - neupravičena pridobitev - kondikcija - verzija - pojem protispisnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (protispisnost) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin, izpovedb prič ali zakonitih zastopnikov. To je tedaj, ko jih sodišče v razloge sodbe povzame (prepiše) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici.
Določilo 191. člen OZ v tem primeru ni uporabljivo, saj ga je mogoče uporabiti le v primerih, ko izpolnitelj obveznosti od prejemnika izpolnitve terja vračilo izpolnjenega (kondikcija), ne pa tudi v primerih, ko izpolnitelj, ki je izpolnil tuj dolg, terja povračilo tistega, kar je za drugega izpolnil prejemniku izpolnitve, od drugega - resničnega dolžnika (verzija).
Iz določila 197. člena OZ, ki se nanaša na poseben primer obogatitve in ne izključuje uporabe 190. člena OZ, izhaja, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši oziroma stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo. Gre za zakonsko normo, ki obravnava poseben primer obogatitve, ki nastane s plačilom tujega dolga, in omogoča izpolnitelju, ki je prikrajšan, da uveljavlja zahtevek neposredno od pravega dolžnika.
odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 648. člena OZ zavrnilo, ker je ocenilo, da tožnica ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede višine zahtevka.
postopek vpisa v sodni register - registrski postopek - udeležba v postopku - zavrnitev predloga - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je na podlagi takšnih trditev pravilno zaključilo, da A. A. ni izkazal, da je še sedaj zakoniti zastopnik subjekta vpisa, saj svojih trditev ni niti obrazložil, kar bi moral glede na to, da navedeno iz sodnega registra ne izhaja. Zatrjevati bi moral dejstva, iz katerih naj bi izhajalo, da je bil nepretrgoma od 30. 9. 1999 zakoniti zastopnik subjekta vpisa oziroma da je zakoniti zastopnik še sedaj, pa je to le pavšalno zatrjeval in se skliceval na listine v zgoraj navedenih registrskih zadevah. Pritožnik torej že trditvenemu bremenu ni zadostil. Ker je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev, sodišče utemeljeno ni sledilo njegovemu predlogu za vpogled v listine v zadevah Srg 2019/6578 in 2020/41336.