vrnitev v prejšnje stanje - bolezen zakonitega zastopnika - poslabšanje zdravstvenega stanja - nepodaljšljiv rok - zakonski rok
Bolniška odsotnost ali poslabšanje zdravstvenega stanja zakonitega zastopnika stranke samo po sebi še ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Zakoniti zastopnik tožene stranke je bil že devetič sprejet na CKP UPK, deveta hospitalizacija iz identičnih razlogov pa ne zadosti standardu nenadnega in nepredvidljivega nastopa bolezni.
Zakon na imetništvo najmanj 90-odstotnega deleža v osnovnem kapitalu družbe veže določene pravne posledice. Iztisnitev manjšinskih delničarjev je zakonska pravica glavnega delničarja, kar pomeni, da že zakon sam predpostavlja, da je njegov interes močnejši kot interes manjšinskih delničarjev. Pridobitev zakonsko predvidenih pravic zato ni mogoče šteti kot "posebne ugodnosti" v smislu izpodbojnega razloga iz tretjega odstavka 385. člena ZGD-1.
nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - ugovor zoper nalog - sklep o razveljavitvi izpraznitvenega naloga
V tej fazi postopka, ko sodišče plačilni nalog zaradi obrazloženega ugovora zgolj razveljavi in odloči, da bo začelo z obravnavanjem glavne stvari po pravnomočnosti tega sklepa, se vsebinsko ne obravnavajo ugovori tožene stranke. To bo stvar nadaljnjega postopka, ki bo kontradiktoren, torej bosta v tem postopku obe pravdni stranki lahko podajali in dokazovali svoje navedbe.
sodna določitev vrednosti predmeta postopka - sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta - doplačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovorni razlog - odmera sodne takse
V okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 se ne preizkuša pravilnosti določitve vrednosti predmeta postopka, ki je bila določena s sklepom iz prvega odstavka 31. člena ZST-1. Zato tožeča stranka v pritožbi ne more uspešno uveljaviti očitkov zoper sodno določeno vrednost spornega predmeta. Te bo lahko uveljavila kasneje, ko bo pridobila pravico do pritožbe zoper odločbo o glavni stvari, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZST-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00089882
OZ člen 165, 174, 335, 335/1, 335/2, 336, 336/1, 352, 352/1, 352/2. ZZVZZ člen 12, 12/3, 87. ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1, 355, 355/1. URS člen 23, 25.
uveljavljanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja - obvezno zavarovanje - odškodninska terjatev - povrnitev škode - kdaj zapade odškodninska obveznost - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave - bodoča škoda - povrnitev bodoče škode - sukcesivno nastajajoča škoda - prenehanje obveznosti - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - splošno pravilo - kdaj začne zastaranje teči - subjektivni zastaralni rok - dajatvena sodba - zmotna uporaba materialnega prava
Posebnost bodoče škode je, da jo je v določenih oblikah mogoče uspešno sodno uveljavljati že pred njenim (gotovim) nastankom. To med drugim velja tudi za premoženjsko škodo zaradi telesne poškodbe (174. člen OZ pomeni izjemo od sicer zahtevane zapadlosti terjatev do konca glavne obravnave po prvem odstavku 311. člena ZPP). Možnost rojstva tožbe pred nastankom bodoče škode je temeljni razlog, da je očitek neizvrševanja pravice, na katerem zastaranje temelji, v zvezi s to škodo sploh mogoč.
Na enakem izhodišču temeljijo rešitve sodne prakse glede kontinuirane oziroma sukcesivno nastajajoče bodoče škode, in sicer da (1) na začetek zastaranja ne vpliva dejstvo, da je škoda nastajala in se povečevala tudi v naslednjih letih; (2) začne zastaranje teči, ko tožnik zve za bodočo škodo in jo lahko uveljavlja; (3) je pravočasno sodno uveljavljanje prve sukcesivno nastajajoče škode pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod, saj pretrga zastaranje, po koncu pravdnega postopka pa začne znova teči zastaralni rok za naslednje istovrstne bodoče terjatve; (4) bi drugačna razlaga izigrala institut zastaranja, saj bi pomenila, da lahko oškodovanec kadarkoli uveljavlja odškodnino za vsako leto nastajajočo škodo ne glede na začetek njenega nastajanja. Za uporabo teh stališč pa ne zadošča le, da gre za bodočo škodo, ki (bo) nastaja(la) sukcesivno, temveč predvsem tudi, da je tožeča stranka v določenem trenutku (ob začetku zastaralnega roka) lahko sklepala o takšni njeni naravi in da jo zato lahko uspešno uveljavlja kot bodočo škodo s sukcesivnim iztoževanjem. Če tožeča stranka ob takratnem stanju stvari ni mogla računati, da bo z zahtevkom uspela, ji ni mogoče očitati neizvrševanja pravice, na katerem temelji zastaranje.
Možnost za uspeh z odškodninskim zahtevkom je odvisna predvsem od obstoja škode in okoliščin, pod katerimi določen subjekt odgovarja za povračilo škode. Položaj Zavoda pri uveljavljanju škode iz 87. člena ZZVZZ je specifičen, saj gre za škodo, povzročeno Zavodu. Za ugotovitev odškodnine zato niso pomembni le zneski, ki jih Zavod izplačuje v breme zdravstvene blagajne, temveč predvsem tudi okoliščine, ki utemeljujejo opustitveni očitek delodajalcu v razmerju do delavca (zavarovanca), ki naj bi bil vzročno povezan z njegovo poškodbo. Zavod glede obstoja teh okoliščin že po naravi stvari ni v enakem spoznavnem položaju kot zavarovanec, ki naj bi se zaradi delodajalčeve opustitve poškodoval. Kdaj in kako se bo lahko z relevantnimi dejstvi seznanil, je odvisno od (zatrjevanih in dokazanih) okoliščin konkretnega primera.
Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.
začasna odredba - pristojnost - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - arbitražna klavzula - lex fori - bianco menica - pritožbena novota - pogoji za izdajo začasne odredbe
Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.
Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.
ZGD-1 člen 609, 615, 615/2, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor - strošek - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja
Poravnalnemu odboru gre nagrada, predvidena v 2. členu pravilnika, šele ko oziroma če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni. Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določena v prvem odstavku 2. člena Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da če ni dosežena poravnava, mora biti vsaj izdelano mnenje, da poravnalni odbor pridobi pravico do nagrade. Šele če bi poravnalni odbor sodišču predložil mnenje, bi dano nalogo opravil in hkrati zadostil pogoju za izplačilo nagrade.
predpogodbena odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - odstop od pogajanj - opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga - pismo o nameri - dolžnost seznanitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga
V odsotnosti drugačnega dogovora ne obstaja obveznost stranke, ki se pogaja, da nasprotno stranko obvesti o tem, da se v zvezi z zasledovanim poslovnim ciljem pogaja še s kakšnim drugim gospodarskim subjektom.
Sočasno pogajanje o poslovnem sodelovanju z dvema gospodarskima subjektoma z namenom realizirati tisto sodelovanje, ki bo ugodnejše, je v poslovnem prometu običajno in ne predstavlja nepoštenega pogajanja. Če stranka odstopi od nadaljnjih pogajanj zato, ker je z drugim gospodarskim subjektom dosegla dogovor, s katerim bo zasledovani poslovni cilj dosegla na zanjo ekonomsko ugodnejši način, je za odstop od pogajanj obstajal utemeljen razlog.
Trditveno in dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je ta namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki, torej na tožnici.
spor majhne vrednosti - pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo takse za pritožbo - fikcija vročitve
Zavezanec za plačilo takse (pritožnik) je dolžan plačati takso ob vložitvi pritožbe (ko nastane taksna obveznost) oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v plačilnem nalogu. Če taksa v tem roku ni plačana, se šteje, da je pritožba umaknjena.
izdaja odločbe brez izvedbe naroka - pasivnost toženca
Toženec je s svojo pasivnostjo, ko ni ponudil trditev in dokazov po tem, ko je tožnica tožbo dopolnila, onemogočil morebitno drugačno presojo sodišča prve stopnje.
Toženec na dopolnitev tožbe ni odgovoril, prav tako ni nasprotoval pisno sporočenemu stališču sodišča prve stopnje, da po njegovem mnenju dejansko stanje med strankama ni sporno. Svojih pavšalnih ugovornih navedb ni dopolnil niti kasneje, ko je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe utemeljila zahtevek tako po temelju kot po višini.
Za uspešno izpodbijanje dokazne ocene izpovedb zaslišanih prič bi morala pritožnica s konkretiziranimi in argumentiranimi razlogi zasejati razumen dvom v njeno pravilnost. Tega pritožnica ni dosegla, saj njen očitek ostaja na ravni izraženega nestrinjanja s sprejeto dokazno oceno.
ZFPPIPP člen 299, 299/4, 300, 300/2, 310, 310/3. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 184, 184/1, 184/2, 185, 185/1.
izločitvena pravica - ugotovitev lastninske pravice - pravočasna vložitev tožbe - sprememba tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - pasivna legitimacija
V interesu tožnice je, da bo odločitev o ugotovitvi lastninske pravice (na podlagi priposestvovanja kot originarnega načina pridobitve lastninske pravice) učinkovala tudi zoper drugega upnika, ki je njeno izločitveno pravico prerekal. Za to pa mora imeti ta možnost sodelovanja v postopku. S tem je izkazan tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo (tudi) zoper drugega upnika. Tega potrjuje tudi napotitveni sklep stečajnega sodišča. Čeprav je na podlagi tega sklepa tožnica že vložila eno tožbo, ki je bila zavržena, in kljub poteku roka za vložitev tožbe skladno z izrekom tega sklepa, napotitveni sklep ni izgubil veljave. Že sam ZFPPIPP namreč predvideva situacijo, ko upnik zamudi rok za tožbo, s katero uveljavlja prerekano izločitveno pravico v pravdi (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 310. člena ZFPPIPP), pri čemer ne določa potrebe po izdaji novega napotitvenega sklepa in ne izključuje pasivne legitimacije drugega upnika (drugi odstavek 300. člena ZFPPIPP v zvezi z drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP).
Citiranje in prepisovanje daljših pasusov sodne prakse ne more nadomestiti trditvene in dokazne podlage tožbenega zahtevka. Tožeča stranka bi morala zato, da bi bil dajatveni zahtevek sklepčen, podati zaokroženo celoto trditev o tem, da je bila ona na eni strani prikrajšana, tožeča stranka pa obogatena, če je uveljavljala neupravičeno obogatitev oziroma podati drugo dejansko podlago, na katero bi sodišče potem lahko apliciralo zgornjo premiso sodniškega silogizma, torej pravno normo in v končni fazi pravno posledico.
prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - obstoj lastninske pravice - pravica do sojenja v razumnem roku
Skladno s 13. členom ZPP lahko sodišče v položaju, kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno, tudi samo reši to vprašanje (z učinkom le v konkretni pravdi). Reševanje predhodnega vprašanja bo sodišče prepustilo matičnemu postopku zlasti takrat, ko je pričakovati, da bo tam zadeva kmalu rešena.
ZPP člen 219b, 270, 270/3, 295, 295/4, 296, 296/2, 298, 298/4, 363, 363/1, 363/3. ZPosS člen 8, 8/2, 8/3. ZPOmK-2 člen 120, 120/1, 122.
sklep procesnega vodstva - dovoljenost pritožbe zoper sklep procesnega vodstva - nedovoljena pritožba - poslovna skrivnost - razkritje podatkov - varstvo poslovne skrivnosti - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - odškodninski zahtevek - kršitev pravil konkurenčnega prava - pravica do posebne pritožbe
Vse odločitve glede razkritja in varstva poslovne skrivnosti v določenem pravdnem postopku skupaj predstavljajo celoto in so v funkciji izvedbe pravdnega postopka ter izdaje končne odločbe.
Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke, da je tožena stranka dolžna razkriti podatke, ki so poslovna skrivnost, in vsem osebam, ki so se seznanile ali se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo tožene stranke zaradi udeležbe v tem postopku ali imajo dostop do dokumentov tožene stranke, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepovedalo uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti tožeči stranki ali tretjim osebam, po svoji pravni naravi ustreza sklepu procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe in se sme izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala sodna pravnomočna, tožeča stranka obnove ne more več predlagati, četudi je šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog v skladu z 10. točko 394. člena ZPP.
OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
SPZ člen 263, 263/2. ZSPDSLS-1 člen 73, 73/1. OZ člen 90, 90/2.
prenehanje stavbne pravice - nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice - pravica do nadomestila - odpoved pravici - kogentna določba - ničnost
Čeprav je bilo določilo drugega odstavka 263. člena SPZ do novele SPZ-B kogentne narave, v okoliščinah obravnavnega primera, nasprotno pogodbeno določilo ni bilo nično. S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice je bila predvidena gradnja začasnega objekta in hkrati določena obveznost njegove odstranitve po prenehanju stavbne pravice. Ob izpolnitvi navedene obveznosti ne bi prišlo do povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi stavbne pravice.