ZVO-2 člen 233, 233/1. ZGJS člen 5, 5/2. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 17, 44. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode (2012) člen 8, 21, 22, 34.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - obveznost plačila komunalnih storitev - izvajanje storitev - dostop z vozili
Pravno razmerje med pravdnima strankama temelji na zakonu in podzakonskih predpisih, vendar je kljub temu dvostransko in odplačno, zato je tožeča stranka upravičena do plačila za storitve obvezne javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v zvezi z greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami zgolj, če storitve za toženo stranko dejansko izvaja.
Tožena stranka je bila z dopisom tožeče stranke obveščena o nameravani izvedbi storitve ter opozorjena na svojo obveznost omogočiti izvajalcu urejen dostop do greznice oziroma male komunalne čistilne naprave ter na posledice opustitve izpolnitve te obveznosti. Tožeča stranka je poskušala pri toženi stranki opraviti storitev, vendar črpanje blata ni bilo mogoče, ker do greznice oziroma male komunalne čistilne naprave ni bilo mogoče dostopati s tovornim vozilom. Tožeča stranka je s svojim prizadevanjem za opravo storitve izpolnila svojo dolžnost izvajanja storitev javne službe, zaradi česar je tožena stranka dolžna plačati vtoževane račune.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSM00088714
ZGD-1 člen 512, 512/1, 512/2. ZNP člen 42.
vpogled v poslovno dokumentacijo - pravica družbenika do informacije in vpogleda - izstop iz družbe - informacijska pravica družbenika - nepravdni postopek - prepoved zlorabe pravic
Predlagateljeva zahteva za izstop iz družbe A. d.o.o., dne 21. 7. 2025 naslovljena na skupščino nasprotnega udeleženca, nima nobenega vpliva na pravni interes predlagatelja, da se o njegovi zahtevi v tem postopku vsebinsko odloči. Predlagatelj je namreč v času odločanja o pritožbi nasprotnega udeleženca še vedno družbenik in je kot takšen še vedno upravičen do (celovitih) informacij o zadevah družbe in (celovitega) vpogleda v knjige in spise družbe. Njegove pravice kot družbenika zato, ker je podal zahtevo za izstop iz družbe, ni mogoče omejiti le na informacije, ki so povezane z njegovimi obveznostmi do družbe in na informacije, ki so povezane z vrednostjo njegovega poslovnega deleža, za kar se zavzema pritožba. Glede na to so vsi pritožbeni očitki v tej smeri neutemeljeni.
Sodišče prve stopnje je v točkah 23 in 24 obrazložitve med drugim pravilno pojasnilo, da tudi, če sta družba in družbenik v sporu, tudi če imata terjatve drug do drugega, kar velja za obravnavano zadevo, še niso izpolnjeni pogoji za zavrnitev zahteve za pridobitev zahtevanih informacij in vpogleda v listine ter spise družbe. Zahteve ni mogoče zavrniti le z razlago, da družbenik, ki je hkrati upnik družbe, do podatkov ni upravičen, ker (kot družbenik) družbi ni lojalen. Listine, ki jih predlagatelj zahteva, lahko po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa uporabi (tudi) kot upnik, a tudi, če jih uporabi za ta namen, to (samo po sebi) še ne pomeni, da jih je uporabil v nasprotju z interesi družbe in da ji bo s tem povzročil občutno škodo. Zgolj hipotetična možnost nadaljnjega posredovanja informacij in možnost uporabe le - teh v sodnih postopkih, za zavrnitev zahteve ne zadošča (tako v odločbi VSL I Cpg 383/2012). Obstajati mora (tudi) grozeča nevarnost nastanka škode, ki mora biti po stališču sodne prakse konkretna, občutna in verjetna (odločba VSL I Cpg 247/2021, ki citira še druge odločbe).
OZ člen 270, 270/1, 280, 280/1. ZDavP-2 člen 173, 173/1.
izpolnitev obveznosti - davčna izvršba - plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi - izpolnitev terjatve s strani tretjega
Če je stranka izpolnila obveznost kot dolžnikov dolžnik na podlagi sklepa o davčni izvršbi, je s tem izpolnila obveznost osebi, ki jo določa zakon, to je ZDavP-2. Takšna izpolnitev je skladna s prvim odstavkom 280. člena OZ. Z izpolnitvijo obveznosti pa je ta prenehala.
SPZ člen 27, 27/1, 93. ZVKSES člen 15, 15/4, 70, 70/1, 70/1-5. ZFPPIPP člen 24, 24/2, 24/2-2. OZ člen 111.
stečajni postopek - ugovor prodane in izročene stvari - lastniška posest - varstvo kupcev stanovanj - zadržanje dela kupnine - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - argument teleološke redukcije - pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pravila vračanja
"Če je prodajalec kupcu pred začetkom stečaja izročil posest nepremičnine, vendar mu ni izstavil zemljiškoknjižnega dovolila, je le delno izpolnil svojo obveznost. […] [P]oložaj, ko je insolventni dolžnik pred začetkom stečajnega postopka že izročil posest nepremičnine, obravnavati po pravilih o vzajemno neizpolnjeni dvostranski pogodbi, ne glede na to, ali je kupec pred začetkom stečaja plačal celotno kupnino ali le del kupnine. Zato lahko pri tem položaju kupec tudi po začetku stečajnega postopka uveljavlja zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, saj za terjatve, ki izvirajo iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, začetek stečajnega postopka ne povzroči nobenih pravnih posledic (prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP)." Med zapisom in pravo pravno vsebino določbe neredko ni preprostega enačaja, včasih pa je rezultat jezikovne razlage treba celo predreti (z argumentom teleološke redukcije). V tem primeru je takšno predrtje utemeljeno. Nesmiselno bi bilo z vidika varovalnega režima ZVKSES, da bi bil potrošnik bolje varovan, če ne bi plačal vse kupnine, kot če jo plača v celoti.
zakupna (najemna) pogodba - najemna pogodba za lokal - odgovornost zakupodajalca za pravne napake - epidemija - raba
Omenjeni primer nemožnosti rabe ni povsem identičen z v tej zadevi obravnavanim, saj: 1. ukrepov, ki so bili razlog za omejitve rabe lokala, ni sprejel tretji, temveč tožeča stranka kot najemodajalka in 2. se ukrepi ne nanašajo na gostinsko dejavnost samo, temveč je bilo njeno opravljanje zaradi omejitve obiskov onemogočeno oziroma omejeno. Je pa primerljiv, zlasti z vidika ravnanj, ki omejujejo rabo za namen, zaradi katerega je bila najemna pogodba sklenjena, in ki niso protipravna. Primera se torej v lastnostih, ki so ratio legis zgoraj navedene določbe OZ, ujemata. Zato ima tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča ob analogni uporabi tretjega odstavka 599. člena OZ pravico do znižanja najemnine.
enostranski pravni posel - opcija - odpovedni rok - splošni pogoji pogodbe - razlaga pogodb - enakopravnost udeležencev v obligacijskih razmerjih - načelo vestnosti in poštenja - venire contra factum proprium - ničnost nekaterih določil splošnih pogojev
Pritožnica se zavzema za mehanično, formalistično in akontekstualno uporabo pogodbenega prava in med drugim zanemarja, da v vseh pogodbenih razmerjih učinkujejo tudi temeljna načela. Od teh sta v tej zadevi v ospredju načelo enakopravnosti udeležencev v obligacijskih razmerjih, ki mu je neomejena oblast enega pogodbenika nad drugim tuja, ter načelo vestnosti in poštenja, ki od pogodbenikov zahteva, da sta drug do drugega obzirna.
ZIL-1 člen 44, 44/1, 44/1-b, 44/2, 44/2-b, 52e, 52e/2, 52e/2-b, 114, 114/1, 114/1-b, 114/4, 114/4-a. ZIL-1F člen 39, 39/1.
tožba za ugotovitev ničnosti znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - trditveno in dokazno breme - razlikovalni učinek znamke - verjetnost zmede - podobnost blaga - povezanost med blagom ali storitvami in imetnikom prejšnje znamke - merilo povprečnega potrošnika - zmeda potrošnika glede izvora blaga
Sodišče Evropske unije je opredelilo dejavnike za ugotavljanje podobnosti blaga, in sicer: narava blaga, namen blaga, način njegove uporabe, njegova dopolnilnost, konkurenčnost ali zamenljivost, distribucijske poti/prodajne točke, upoštevna javnost, običajni izvor. Ti dejavniki so pravni pojmi, opredelitev meril za njihovo presojo je vprašanje prava. Vendar pa je vprašanje dejstev, ali in v kakšnem obsegu so ti dejavniki v konkretnem primeru izpolnjeni.
Verjetnost zmede v javnosti v smislu točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Tako je verjetnost zmede izključena, če se ne zdi, da potrošnik pripisuje spornemu blagu, da izvira od enega ali od ekonomsko povezanih subjektov. Razumevanje pojma skupnega izvora blaga se neločljivo navezuje na funkcijo znamke, da zagotavlja potrošniku, da je blago, označeno z znamko, proizvedeno pod kontrolo istega subjekta in bo zato po vsej verjetnosti imelo enako kvaliteto.
Razlikovalni učinek prejšnje znamke je pomemben dejavnik pri presoji verjetnosti zmede: verjetnost zmede je toliko večja, kolikor je večji razlikovalni učinek prejšnje znamke, znamke z večjim razlikovalnim učinkom pa uživajo širše varstvo kot znamke z majhnim razlikovalnim učinkom. Dejstvo, da ima prejšnja znamka povečan razlikovalni učinek, je v prid ugotovitvi verjetnosti zmede.
ZZavar-1 člen 548, 554. OZ člen 837, 848. ZPP člen 350, 353, 360.
pogodba o zavarovalnem posredovanju - zavarovalniško posredovanje - prenehanje pooblastila - dejansko opravljeno delo - plačilo provizije - prenehanje pogodbe - kršitev pogodbe - razlaga pogodbe
Po presoji sodišča je dodatek številka 3 k pogodbi po svoji naravi krovni dogovor zavarovalnice in zavarovalca o njunem dolgoročnem sodelovanju, s katerim se stranki obvežeta k podaljševanju njunega razmerja za več let, zaradi česar zavarovalnica zavarovalcu običajno ponudi določene ugodne zavarovalne pogoje. V okviru tega krovnega razmerja pa se vsako leto sklepajo letne obnove zavarovanj, ki so samostojne zavarovalne pogodbe. To izhaja tudi iz določb Pogodbe o zavarovalnem posredovanju, sklenjene med pravdnima strankama. Tožeči stranki torej pripada provizija po 3. členu navedene pogodbe šele na podlagi sklenitve ali obnovitve take letne zavarovalne pogodbe in plačila premije. Ker pa v letu 2018 ni imela več pooblastila zavarovalca za posredovanje pri sklepanju oziroma obnovi zavarovalne pogodbe zanj, pogodbe ni mogla obnoviti in ji provizija za to obdobje ne pripada. Pooblastilno razmerje in pogodba, sklenjena med tožečo stranko in zavarovalcem sta namreč prenehala že 24. 11. 2017 in bi lahko zavarovalec obnovo zavarovalne pogodbe za leto 2018 sklenil sam ali celo s posredovanjem drugega zavarovalnega posrednika. Tega mu niti pogodba niti zakon ne prepovedujeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00088954
ZPP člen 2. OZ člen 9.
prodaja električne energije - pogodba o prodaji in nakupu električne energije - pogodbene količine - manjša količina - stroški odstopanj - višja sila - COVID-19 - načelo dispozitivnosti
Zgolj v primerih višje sile je mogoče šteti, da pogodbenica ni kršila svojih obveznosti. Ker sta pravdni stranki že v pogodbi predvideli medsebojne pravice in obveznosti v primeru, da toženka ne prevzame celotnih pogodbenih količin (ali pa prevzame večje količine), je pogodbo tudi v tem delu treba spoštovati. Obveznost toženke bi zato lahko ugasnila ali se spremenila le s soglasno voljo strank, kar je pomemben vidik dolžnosti izpolnitve obveznosti.
Obračunavanje stroškov odstopanj ni mogoče z upoštevanjem mesečnih obdobij, saj v pogodbah med strankama za to ni pravne podlage. Zahtevku torej na podlagi mesečnih izračunov stroškov odstopanj (ki jih je sodišče prve stopnje izčrpno povzelo v izpodbijani sodbi) ni mogoče ugoditi.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - rok za vložitev tožbe - subjektivni rok - ničnostni razlogi - izpodbojna tožba
Glede na zakonsko besedilo tretjega odstavka 41. člena ZSReg pritožnik ne more uspeti s trditvami, da bo subjektivni rok za vložitev tožbe pričel teči šele, ko bo sodišče v postopku, ki se vodi za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti skupščinskega sklepa, razsodilo, ali je napadeni sklep o dokapitalizaciji toženca neveljaven oziroma ničen. Subjektivni rok za vložitev tožbe v tej zadevi je namreč vezan na seznanjenost z razlogi ničnosti in ne na odločitev sodišča o ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa skupščine oziroma sklepa o dokapitalizaciji.
posebna revizija - sodno imenovanje posebnega revizorja - postavitev posebnega revizorja - hujše kršitve poslovanja kot pravni standard - domneva nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta
Za ugoditev predlogu je bistveno, da obstaja vzrok za domnevo o nepoštenosti ali hujših kršitvah zakona ali statuta, do katerih naj bi prišlo pri izvedbi prav tistih poslov, ki naj bi bili predmet posebne revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo, ali je znotraj področij, ki jih predlagatelja predlagata kot predmet posebne revizije, v zvezi s posameznim od očitanih poslov oziroma ravnanj podan sum, da je prišlo pri vodenju teh poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
odgovor na tožbo - pravočasnost odgovora na tožbo - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pisanj pooblaščencu - nov pooblaščenec
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu, zato je bila dopolnitev tožbe pravilno vročena prejšnjemu pooblaščencu, po katerem je toženka še kot dolžnica vložila ugovor zoper sklep o izvršbi. Pritožnica namreč ne trdi, da prejšnji pooblaščenec ne bi imel veljavnega pooblastila za zastopanje toženke oziroma dolžnice že v izvršilnem postopku. Ne uveljavlja niti, da bi pooblastilo prejšnjemu odvetniku odpovedala že pred prejemom (dopolnitve) tožbe, niti, da bi o tem obvestila sodišče.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 335, 335-3, 350, 350/2, 353, 366.
odmera sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - vsebina pritožbe - pritožbeni razlogi - gola pritožba - neobrazložena pritožba - postopek s pritožbo - meje preizkusa izpodbijane odločbe - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Tožena stranka v pritožbi navaja zgolj, da izpodbija sklep v celoti, od predpisanih sestavin pritožbe (335. člen ZPP) pa ne navede pritožbenih razlogov. Takšna pritožba ni nepopolna, da bi jo bilo treba zavreči, pač pa pritožbeno sodišče v takem primeru preizkusi, ali so bile na prvi stopnji storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje) ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ali je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Ker je izvedenec za raziskave prometnih nezgod v svojem izvedenskem mnenju upošteval podatke o hitrosti in gibanju vozila minuto in 19-20 sekund pred dejanskim trkom, kot je bilo ugotovljeno z izvedenskim mnenjem izvedenca za tahografe, je izvedensko mnenje izvedenca za raziskave prometnih nezgod v nasprotju z raziskanimi okoliščinami (ugotovitvami izvedenca za tahografe). Posledično so s strani izvedenca za raziskave prometnih nezgod napačno izračunani pojemki, ki so v času trka delovali na vozilo. Izvedenec za tahografe je tudi ugotovil, da se je vozilo zaletelo v zid pod kotom navzdol (in ne čelno na škarpo), ta pa je nato deloval kot klin ali nož, ki je prodrl v globino vozila v času trajanja trka, zaradi nagnjenosti terena ob vozišču (kar je vplivalo na nagnjenost vozila ob trku) pa je vozilo dodatno pritiskalo s svojo maso na zid oziroma se zadelo na vogal ali rob zidu, kar naj ocenijo izvedenci za prometne nesreče. Navedenega sodišče prve stopnje ni razčistilo z izvedencem za raziskave prometnih nezgod in je s tem kršilo določila drugega in tretjega odstavka 254. člena ZPP.
ZPP člen 11, 11/3, 154, 137, 337. ZST-1 člen 33, 33/1.
zloraba procesnih pravic - zavlačevanje postopka - kaznovanje pooblaščenca pravdne stranke - pooblaščenec odvetnik - denarna kazen - taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - sklep o izreku denarne kazni - osebno vročanje sklepa - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - pritožba zoper sklep o kaznovanju - načelo kontradiktornosti - dopustne pritožbene novote - nepredvidljive okoliščine - osebne okoliščine - povrnitev pritožbenih stroškov - odločanje o stroških po načelu uspeha - stroški za odgovor na pritožbo - potrebni stroški
Po presoji pritožbenega sodišča so razlogi, ki jih je pooblaščenec navedel kot razlog zamude, opravičljivi in utemeljeni. Iz pritožbenih navedb in predloženih dokazov izhaja, da je pooblaščenec 16. 9. 2024 zaprosil za preložitev naroka in napovedal vložitev obsežnejše pripravljalne vloge, ki pa je zaradi nepričakovanih osebnih in zdravstvenih okoliščin ni mogel vložiti v obljubljenem roku. Če teh okoliščin ne bi bilo, bi bila vloga po vsej verjetnosti vložena že naslednji dan, torej na dan razpisanega naroka 17. 9. 2024. Predloženi dokazi jasno potrjujejo, da je bila vložitev pripravljalne vloge šele 22. 10. 2024 posledica opravičljivih razlogov in ne namernega zavlačevanja postopka ali zlorabe procesnih pravic. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso bili izpolnjeni pogoji za izrek denarne kazni po tretjem odstavku 11. člena ZPP, saj se sankcija lahko izreče le, če je ravnanje stranke ali njenega pooblaščenca zavestno in namenjeno oviranju postopka. V obravnavanem primeru takšnih okoliščin ni mogoče ugotoviti. Ravnanje pooblaščenca je bila posledica nepredvidenih okoliščin, ne pa namerne opustitve ali zlorabe procesnih pravic. Zato je pritožbeno sodišče odločilo tako kot izhaja iz izreka predmetnega sklepa in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo ob upoštevanju narave obravnavanega primera, ki se je vodil zaradi izreka denarne kazni pooblaščencu tožene stranke zaradi domnevne zlorabe procesnih pravic. Ker ne gre za klasičen spor med strankama, temveč za postopek v katerem je bil ukrep izrečen pooblaščencu osebno, ni podlage za odločitev o stroških po kriteriju uspeha iz 154. člena ZPP. Čeprav je pritožnik s pritožbo uspel, mu pritožbeni stroški ne gredo, saj je odvetnik, ki je v postopku sam zastopal lastne interese. Odvetnik namreč ne more zaračunati stroške zastopanja samega sebe.
V skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP se upoštevajo le tisti stroški, ki so bili potrebni za pravdo. Tožnica je bila s strani sodišča prve stopnje sicer pozvana, naj poda odgovor na pritožbo pooblaščenca toženke, ker se je del pritožbenih navedb nanašal tudi na ravnanje njenega pooblaščenca. Za odločitev o bistvenem vprašanju zadeve pa tožničin odgovor ni bil potreben. Stroške odgovora, ki v ničemer niso pripomogli k odločitvi v tem sporu, ni možno šteti za strošek, ki bi bil potreben za ta spor. Glede na naravo postopka in okoliščine primera sodišče ocenjuje, da tožnica in pooblaščenec toženke sama krijeta svoje pritožbene stroške.
ZGD-1 člen 481, 481/3. OZ člen 33, 82. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 43, 43/1, 43/1-1.
prenos poslovnega deleža - odsvojitev poslovnega deleža - razpolaganje s poslovnim deležem - predpogodba - razpolagalni pravni posel - skupno premoženje zakoncev
Družbenik se je s Sporazumom zgolj zavezal skleniti s predlagateljem pravni posel o odsvojitvi poslovnega deleža, in to v roku 5 let od dneva sklenitve sporazuma. To pa še ni razpolagalni posel v smislu tretjega odstavka 481. člena ZGD-1.
vpis v sodni register - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu družbenika - zastavna pravica na poslovnem deležu družbenika - zavarovanje terjatve z zastavno pravico na poslovnem deležu družbenika - sorazmernost ukrepa - pravica do zasebne lastnine
Subjekt vpisa se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na spremembo dejstev in okoliščin (neustreznost pogojev zavarovanja ter dejansko nesorazmerje med višino obveznosti in posegom v lastninsko pravico). Navedene okoliščine lahko (s pravnimi sredstvi) uveljavlja dolžnik v postopku zavarovanja, ne pa subjekt vpisa v tem registrskem postopku.
V postopku vpisa zastavne pravice na poslovnem deležu po 245.c členu ZIZ registrsko sodišče ne more presojati sorazmernosti izrečenega ukrepa zavarovanja, ampak mora izvesti vpis, kot izhaja iz sklepa o zavarovanju. Zato se subjekt vpisa tudi ne more sklicevati na pravico do zasebne lastnine po 33. členu Ustave in na to, da so na voljo milejša sredstva zavarovanja.
Ker je oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse izjema od splošne obveznosti, je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja (smiselno 212. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora tudi konkretno trditi in izkazati, da ga ne more porabiti ali unovčiti zaradi plačila takse in zakaj ne.
ZPP člen 360, 360/1. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (2012) člen 49, 49/4, 59. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (2013) člen 1.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalne pritožbene navedbe - plačilo odvoza komunalnih odpadkov
Pritožnica ne navaja razlogov, zakaj bi zgornje vprašanje za odločitev v zadevi vendarle bilo pomembno. Zgolj pavšalno namreč trdi, da Pravilnik ni jasen, nerazumljiv pa da je tudi sistem tarifiranja in obračunavanja, določen v Pravilniku. Sodišče prve stopnje pa se do vprašanj, ki za odločitev v zadevi niso pravno pomembna, ni dolžno opredeljevati in so ti pritožbeni očitki neutemeljeni.
pravica do izjave - dokaz z vpogledom v listino - razlaga določil pogodbe
Do posameznih trditev strank se sodišče prve stopnje ni opredelilo, ni podalo svoje razlage pogodbe in njenih sestavnih delov, s čimer je zagrešilo kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršilo pravico do izjave. Vendar je to opustitev v konkretnem primeru pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo. Izpodbijana odločitev je temeljila samo na listinah, na katere sta se sklicevali stranki.
Glede razlage pogodb sta se stranki izjavili v njunih pripravljalnih vlogah pred sodiščem prve stopnje (3. točka obrazložitve sodbe), kar pritožbeno ni sporno. V teh okoliščinah je sodišče druge stopnje lahko odpravilo bistveno kršitev določb postopka tako, da je presodilo listine, glede katerih so imele stranke možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje.