OZ člen 270, 270/1. ZPP člen 7, 212, 286, 319, 337, 337/1.
prenehanje obveznosti - delno plačilo - razpravno načelo - prekluzija - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - časovne meje pravnomočnosti - pritožbene novote - izpolnitev obveznosti
Delno plačilo dolga sicer povzroči delno neutemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na celotni dolg, saj obveznost z izpolnitvijo preneha. Vendar sodišče v pravdnem postopku odloča na podlagi razpravnega načela, ki strankam nalaga, da same priskrbijo procesno gradivo za svoje zahtevke oziroma ugovore. Stranka lahko načeloma to stori zgolj do prvega naroka za glavno obravnavo, kasneje (tudi še v pritožbi) pa le, če tega brez svoje krivde ni mogla storiti prej, in če se gradivo nanaša na dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave (saj se na ta trenutek navezujejo časovne meje pravnomočnosti).
prekluzija - novi dokazi - rok za vložitev pripravljalne vloge - prvi narok za glavno obravnavo - dokaz z izvedencem - potreba po postavitvi izvedenca
Pri tem pa narok za glavno obravnavo ni bil preložen zaradi te vloge, za katero je tožena stranka tako ali tako dobila rok za odgovor. Sodišče je namreč glavno obravnavo preložilo zato, da sta stranki najprej predložili izjave prič, še na kasnejšem naroku pa je priče tudi zaslišalo. Iz navedenega je tako jasno, da sama predložitev vloge nekaj dni pred narokom ni povzročila preložitve obravnave, zato je tudi iz tega razloga pravilno, da je sodišče prve stopnje vlogo tožeče stranke in dokazne predloge upoštevalo.
Zgolj izjava stranke, tudi če je v obliki izpovedbe, da je opravila vsa dela, katerih plačilo vtožuje, ni ustrezen dokaz, temveč je v okoliščinah konkretnega primera le izvedenec tisti, ki bi lahko ocenil, ali so bila opravljena vsa zatrjevana dela in to v količinah, kot jih trdi tožeča stranka.
pogodbeno razmerje - podizvajalsko razmerje - trditvena podlaga - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - sklepčnost tožbe - pravica do izjave - materialno procesno vodstvo - zanikanje dejstev - račun - pisna izjava priče - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - pritožbena novota - odstop terjatve (cesija) - dokazno breme
Ker je na nesklepčnost tožbe in pomanjkanje konkretnih navedb o dejstvih, ki so podlaga tožbenega zahtevka, opozorila že tožena stranka, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, temveč bi tožeča stranka, ki jo je zastopal kvalificiran pooblaščenec (odvetnik), morala po splošnem opozorilu tožene stranke na nesklepčnost tožbe spoznati, da mora podati trditve, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po vseh vtoževanih računih.
Prepoved sodbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim (duševnim) presenečenjem, temveč pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje ni bila pavšalna in neobrazložena, temveč vestna, skrbna in analitično sintetična, zato očitek, da je dokazna ocena opravljena v nasprotju z določbami ZPP in logiko stvari, ni utemeljen.
Ko je tožnikova računovodja toženkinemu direktorju pošiljala tabele opravljenih servisov in poti za februar, april, julij in avgust 2021, bi bil glede na prakso med strankama moral tabele pregledati in potrditi. Ker je to opustil, je glede cene obveljalo, kar je tožnik v svojih mesečnih tabelah navajal tudi o ceni servisov, ki jih je v teh mesecih izvedel.
sklep o uporabi bilančnega dobička - izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička - pravica do udeležbe na dobičku - aktivna legitimacija - aktivna procesna legitimacija - pravni interes za tožbo - oblikovalna sodba - presečni dan
Aktivna procesna legitimacija tožeče stranke je podana, ker je bila v času sprejema izpodbijanega skupščinskega sklepa in v času vložitve tožbe imetnica delnic tožene stranke v deležu, ki je dosegal dvajsetino osnovnega kapitala. Prenos delnic na toženo stranko tekom sodnega postopka ni povzročil prenehanja aktivne procesne legitimacije tožeče stranke.
Določitev upravičencev do dividende ne sme biti odvisna od tega, ali je bila zakonsko določena minimalna višina bilančnega dobička namenjena za izplačilo dividende delničarjem že s sklepom skupščine o uporabi bilančnega dobička ali pa šele z oblikovalno sodbo, s katero je bil ta sklep spremenjen. Z oblikovalno sodbo je treba sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička spremeniti tako, da ta predstavlja podlago za obligacijsko pravico do izplačila dividende tistih delničarjev, ki bi to pravico pridobili tudi v primeru, če bi bil ustrezen sklep sprejet že na skupščini.
V času vložitve pritožbe pritožnik ni bil zakoniti zastopnik predlagatelja. Glede navedbe, da je pred tem časom imel pooblastilo zakonitega zastopnika, da zavod zastopa neomejeno, pa je takšna navedba neupoštevna, saj iz podatkov spisa v času vložitve (prve) pritožbe to ni izhajalo.
Podano je tudi pomanjkanje materialnopravnih predpostavk, saj pritožnik med drugim ni predložil aktov o akreditaciji. Pravila registrskega prava namreč zahtevajo, da je predlog za vpis po pozivu sodišča popoln in če temu ni tako, ga sodišče zavrže oziroma zavrne.
ZPSPP člen 24, 26, 29, 29/3. ZPP člen 22, 22/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 435, 436.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - odpoved najemne pogodbe - odpovedni rok - začetek teka odpovednega roka - obvestilo o odpovedi - sodna odpoved najemne pogodbe - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - pritožbene novote - izpraznitev poslovnega prostora - nalog za izpraznitev poslovnega prostora
ZPSPP najemodajalčevega zahtevka za sodno odpoved najemne pogodbe ne pogojuje s predhodnim obveščanjem najemnika o nameravani odpovedi. Najemnika namreč varuje (vsaj enoletni) odpovedni rok, ki začne teči od trenutka, ko je najemnik z odpovedjo seznanjen, pri čemer je dan izročitve oziroma prevzema poslovnih prostorov v odpovedi lahko določen tudi opisno (z opredelitvijo začetka teka odpovednega roka in njegove dolžine).
ZKUASP člen 4, 5, 10, 10/1, 10/1-2, 10/3. ZASP člen 80
obvezno kolektivno upravljanje - javno predvajanje fonogramov - trditveno in dokazno breme - obvezno kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - izjema
80. člen ZASP res določa, da morajo biti pravni posli, s katerimi se prenašajo materialne avtorske pravice ali druge pravice avtorja ali dajejo dovoljenja, v pisni obliki, če ni z zakonom drugače določeno. Vendar to še ne pomeni, da je mogoče v sodnem postopku vsebino pogodb o prenosu potrditi zgolj z njihovo predložitvijo. Še posebej, če (tako kot v obravnavani zadevi) ne gre za spor med imetnikom in avtorji, slednji pa tretjim osebam relevantne vsebine pogodb ne želijo razkriti. Ker lahko vsebino pogodb o prenosu potrdijo tudi na drug način, so predložene izjave avtorjev primerno dokazno sredstvo.
Pritožnica se ne sooči z razlogi sodišča o dokazni vrednosti predloženih „cue sheets“, ki temelji na ugotovitvi, da so bili ti sestavljeni na podlagi podatkov, ki so jih kontrolorji tožnice pridobili na način, da so za prepoznavo glasbenih del, predvajanih v trgovinah toženke, uporabili mobilno aplikacijo Shazam. Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo, zakaj je sledilo ugovoru o nezanesljivosti aplikacije Shazam, s pomočjo katere so kontrolorji prepoznali, da naj bi toženka javno predvajala varovana glasbena dela iz repertoarja tožnice. In ugotovitve sodišča prve stopnje, da prepoznava skladb z uporabo aplikacije Shazam ni bila pravilna, pritožnica ne prereka.
gospodarski spor majhne vrednosti - dokazni sklep - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev sodbe - sodba s skrajšano obrazložitvijo - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zavarovalna pogodba
Stranka mora izvedbo naroka izrecno zahtevati. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (npr. za zaslišanje prič) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka.
Sodišče prve stopnje je imelo za zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič ustavno dopusten razlog, in sicer, da izvedba predlaganih dokazov ne bi mogla spremeniti končne dokazne ocene sodišča oziroma ne bi mogla vplivati na odločitev. Sodišče prve stopnje s tem, ko ni izvedlo zaslišanja predlaganih prič, ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Iz navedenega izhaja tudi, da je bila pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je bilo o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, zato so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez razpisa naroka iz drugega odstavka 454. člena ZPP, posledično pa ni podana niti bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker je tožeča stranka umaknila že vloženo pritožbo, preden je pritožbeno sodišče odločilo o njej, je pritožbeno sodišče izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
Stranka, ki umakne pravno sredstvo, mora nasprotni stranki povrniti stroške, nastale zaradi pravnega sredstva.
ZPP člen 7, 214, 214/1, 214/2, 454, 454/1, 458, 495.
spor majhne vrednosti - priznana dejstva - pravica do izjave - kontradiktornost postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo
Zahteva strank za izvedbo naroka mora biti jasna in nedvoumno izražena, česar v obravnavani zadevi nobena od pravdnih strank ni storila. Ker oprava naroka za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni obligatorna, če so zato izpolnjeni zakonski pogoji, pa sodišče prve stopnje tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in pravice do izjavljanja.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč lahko dokazni predlog zavrne, če ni substanciran ali če izvedba dokaza ni potrebna. Za tak položaj gre v obravnavanem primeru. Golo zanikanje dejstva praviloma ne more izničiti domneve o priznanju dejstev, saj je dolžnost stranke, da se obrazloženo izjavi o navedbah nasprotne stranke. Posledično je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožena stranka s strani tožeče stranke navedenih dejstev ni prerekala, takih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi in drugi odstavek 214. člena ZPP).
Breme stranke je, da obrazloženo zanika dejstva, ki jih zatrjuje nasprotna stranka. Njene pasivnosti ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo (7. člen ZPP). Prav tako pomanjkljivih trditev stranke ne morejo nadomestiti oziroma dopolniti predlagani dokazi.
stroški upravljanja in obratovanja - stroški upravljanja in obratovanja stavbe - etažna lastnina - stroški najemnika - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - gospodarski spor majhne vrednosti - zavezanec za plačilo obratovalnih stroškov
Po SPZ je zavezanec za plačilo stroškov, povezanih z upravljanjem in obratovanjem stavbe ter za vplačila v rezervni sklad etažni lastnik (68., 115., 118. in 119. člen SPZ) in ne najemnik. Upravnik je tudi pri sklepanju pogodb s tretjimi zastopnik etažnih lastnikov, tretji (dobavitelj) pa ima zahtevek zoper etažne lastnike, ki so nosilci pravic in obveznosti iz tega razmerja in ne zoper najemnike, zato upravnik ni upravičen zahtevati povrnitve teh stroškov od najemnika na podlagi pravil o subrogaciji. V okviru svobodnega urejanja pogodbenih razmerij se najemnik in najemodajalec sicer lahko dogovorita, da je prej navedene stroške in vplačila v rezervni sklad zavezan plačevati najemnik. Vendar bi tak dogovor iz najemne pogodbe lahko med upravnikom - tožnico in najemnikom - toženko vzpostavil upniško - dolžniško razmerje zgolj v primer hkratne ugotovitve dodatnih okoliščin, ki bi omogočale subsumpcijo tega dogovora pod določbo 427. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00090341
OZ člen 82, 82/2, 83, 111, 132, 168, 239, 243, 349, 349/1, 352, 352/1, 352/2, 352/3, 360
poslovna odškodninska odgovornost - enostranski odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - sporna pogodbena določila - nejasna določila - skupni namen pogodbenih strank - protipravnost - dolžnost izpolnitve pogodbene obveznosti - načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti - vzročna zveza - navadna škoda in izgubljeni dobiček - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire kot pravni standard - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Materialnopravno zmotno je pritožničino stališče, da bi moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati določbo 83. člena OZ, ki se uporabi za nejasne določbe (tj. podvrsta sporne določbe), ko je vsebina določbe sporna, vendar pomena določbe ni mogoče opredeliti z razlagalno metodo skupnega namena. Ker je prvostopenjsko sodišče pomen sporne določbe opredelilo že z uporabo razlagalne metode po drugem odstavku 82. člena OZ glede na skupni namen pravdnih strank, določba 83. člena OZ ne pride v poštev.
Temeljno načelo obligacijskega prava je spoštovanje prevzetih obveznosti. Toženka svojih pogodbenih obveznosti ni spoštovala. Tožnica utemeljeno ni mogla pričakovati toženkine prekinitve poslovnega sodelovanja, zaradi katere je tožnici nastala škoda.
Pritožbeno stališče, da je zadržanje zastaranja v času prvega in drugega vala epidemije COVID-19 pogojeno z veljavnostjo sprejetih normativnih aktov, ki so urejali tek rokov, je materialnopravno zmotno. Za uporabo 360. člena OZ je odločilen dejanski nastop nepremagljivih ovir, ne pa datum kasnejše normativne ureditve.
Skladno z določbo prvega odstavka 352. člena OZ je za presojo zastaranja relevantno, kdaj je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Škoda iz naslova izgubljenega dobička se izkaže šele konec poslovnega leta, zato tožnici pred 1. 1. 2019 ni mogla biti znana, s 1. 1. 2019 je imela možnost vložiti tožbo. V celoti pa ji je lahko bila znana škoda šele ob poteku roka za oddajo letnih bilanc 31. 3. 2019.
Zastaranje za navadno škodo je začelo teči z izdajo računa za stroške nabavljenega in neporabljenega papirja, ker se je tožnica do izdaje računa poskušala s toženko dogovoriti o porabi papirja. Začetek teka zastaralnega roka prvostopenjsko sodišče ni vezalo na okoliščino, kdaj je lahko bila tožnici znana višina škode za neporabljen papir, temveč kdaj ji je bilo znano, da ji bo (če) sploh nastala škoda za neporabljen papir.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 161, 161/3. OZ člen 381, 395, 395/1, 1019, 1019/3, 1019/4.
solidarna obveznost - odločitev o pravdnih stroških - predujem za stroške sodnega izvedenca - brezplačna pravna pomoč - podaljšanje roka za plačilo predujma - prijava stroškov v stečajnem postopku - menica
Tožničina opustitev prijave stroškov, ki so nastali pred začetkom stečaja prve toženke ne pomeni, da je prenehala tožničina terjatev za povračilo teh stroškov od drugega toženca kot solidarnega zavezanca. Skladno z določbo 395. člena OZ odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Zavzemanje pritožbe, da nerazdelna obveznost zaradi opustitve prijave terjatve v stečajnem postopku nad prvo toženko preneha za oba dolžnika, nasprotuje smislu solidarnosti, ki je v varstvu upnika in mu zagotavlja večjo varnost tudi v primeru insolventnosti katerega od solidarnih dolžnikov.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - težko nadomestljiva škoda - pritožbene novote - preizkus po uradni dolžnosti - konkretizirano grajanje
V absolutnem smislu je zatrjevani upad prometa s toženko velik, vendar sam po sebi ni dovolj zgovoren za obstoj težko popravljive škode. Drugače bi lahko bilo v primeru, da bi tožnica večino svojega celotnega prometa opravila s toženko in/ali da bi bila toženka tako velika naročnica prevozov lesa, da če jih tožnica dve leti ne bi mogla izvajati zanjo, jih ne bi mogla za nikogar. Vendar takšnih ugotovitev ali povzetih tožničinih trditev v izpodbijanem sklepu ni. Trditve v tej smeri so v pritožbi.
Pritožbeno sodišče ne pazi samo od sebe, ali je sodišče prve stopnje storilo to napako, da je stranka pred njim kaj uveljavljala, pa se na to ni z ničimer odzvalo, tako da je ostala v negotovosti, ali tega morda ni prezrlo (prim. drugi odstavek 350. člena v zvezi z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato je pritožnikovo breme, da takšno napako konkretno izpostavi.
ZPP člen 358, 365, 366. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37.
stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - stroški - nagrada in stroški izvedenca
V Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih ni podlage za dvakratno priznanje nagrade za študij iste dokumentacije, ki je bila izvedencem že priznana ob izdelavi osnovnega izvedenskega mnenja. Navedeno pa ne velja za del spisa, ki je na novo nastal v obdobju od izdelave osnovnega izvedenskega mnenja. Ker izvedenci naložene dopolnitve izvedenskega mnenja niso mogli izdelati brez študija novih listin v spisu, jim pripada nagrada za študij spisa v obsegu novega gradiva.
ZST člen 5, 5/1, 5/1-1, 11. ZFPPIPP člen 355, 355/3, 355/3-6.
odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo - dejavnost unovčenja stečajne mase - občasni stroški stečajnega postopka - zadostna sredstva za preživljanje
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka razpolaga z zadostnimi sredstvi za takojšnje plačilo sodne takse, njeno stališče, da iz stečajne mase teh stroškov sploh ne sme plačati, pa ni pravilno. Zato zahteva za plačilo sodne takse tudi ne more pomeniti nedopustne omejitve ustavne pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ENERGETIKA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00090387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 70, 70/1. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2, 118/4-5. EZ-1 člen 530, 530/1. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (2016) člen 63, 63/5
gospodarski spor majhne vrednosti - dobava toplotne energije - pogodba o dobavi toplote - skupno odjemno mesto - upravnik - pooblastila upravnika - zastopanje etažnih lastnikov - obstoj pogodbenega razmerja - zavrnitev dokaznih predlogov - novo dejstvo - zadostna trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Pritožnica ne more uspeti z očitkom o neveljavni sklenitvi Pogodbe o dobavi toplote, ker ne trdi, da je upravnik z njeno sklenitvijo ravnal v nasprotju s kakšno pogodbeno omejitvijo njegovih pooblastil ali v nasprotju s kakšnim od sprejetih sklepov etažnih lastnikov, s čimer bi prekoračil svoja zakonsko ali pogodbeno določena pooblastila. Poleg tega bi v konkretnem primeru tudi v odsotnosti sklenjene Pogodbe o dobavi toplote že na podlagi določb EZ-1 in Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (SON) nastalo pogodbeno razmerje med skupnostjo lastnikov poslovnih prostorov in tožnico zaradi dejanskega odjemanja toplote.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2, 357.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prekoračitev tožbenega zahtevka - zakonske zamudne obresti - sodba nima razlogov - nejasni razlogi - pomanjkljivosti sodbe, zaradi katerih se ne more preizkusiti - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča - izrek sklepa
Presoja prekoračitve tožbenega zahtevka se praviloma opravi s primerjavo med tožbenim predlogom in izrekom sodbe, ne pa razlogi.
Prekoračitev tožbenega zahtevka je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki v primeru, da je kvantitativna (če je sodišče prve stopnje odločilo o nečem več, kot je tisto, kar je zahtevala tožeča stranka), utemeljuje zgolj razveljavitev presežka (brez vrnitve v novo sojenje).
V skladu s tem določilom je vročevalec pisanje pustil v hišnem predalčniku pooblaščenke tožencev 24. 10. 2025, torej naslednji dan po poteku roka za prevzem pisanja. Vendar pa to še ne pomeni, da je rok za vložitev pritožbe začel teči šele 25. 10. 2025, temveč je začel teči že naslednji dan po poteku 15-dnevnega roka za prevzem pisanja, torej je začel teči že 24. 10. 2025.