• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sodba II Cpg 165/2025
    15.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00085307
    ZPP člen 139, 139/3, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    zavarovalna pogodba - zavarovalna premija - vročanje pisanj - osebno vročanje pravni osebi - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - sprememba poslovnega naslova - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - priznana dejstva - nesporno dejansko stanje
    Za presojo pravilnosti vročitve dopolnitve tožbe s fikcijo vročitve je odločilen datum, ko je bilo toženi stranki v predalčniku puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju.

    Dejstvo, da je tožena stranka po prejemu obvestila o prispelem sodnem pisanju in pred nastopom fikcije vročitve spremenila poslovni naslov, ne vpliva na pravilnost vročitve. Ker tožena stranka pisanja v petnajstdnevnem roku ni dvignila, je fikcija vročitve nastopila s samim potekom petnajstdnevnega roka, in sicer ne glede na to, da je bil en dan pred tem v registru spremenjen toženkin poslovni naslov.

    Za pravilnost vročitve s fikcijo v obravnavani zadevi je pravno nepomembno, da tožena stranka pisanja dejansko ni prejela, ker je bilo po poteku roka za dvig pisanja puščeno v predalčniku na njenem prejšnjem poslovnem naslovu in ne na poslovnem naslovu, ki je bil v register vpisan po tem, ko je bilo obvestilo o prispelem pisanju pravilno puščeno v njenem predalčniku na takratnem poslovnem naslovu.
  • 22.
    VSL Sklep IV Cpg 164/2025
    15.5.2025
    PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
    VSL00085406
    ZSReg člen 17, 34, 34/1, 34/1-4, 35, 35/4. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2002) člen 30. ZGD-1 člen 412, 412-4, 418, 418/2.
    redna likvidacija družbe - izbris iz sodnega registra - sklep o izbrisu iz sodnega registra - obrazložitev sklepa
    Načeloma v registrskem postopku pri odločanju o zahtevku za vpis, ko je predlogu ugodeno, ni treba, da je sklep obrazložen, vendar pa ZSReg določa tudi, da je registrski sklep, s katerim je ugodeno zahtevi, po potrebi lahko obrazložen. Za tak primer je v konkretni zadevi tudi šlo. Registrsko sodišče ni navedlo razlogov za svojo odločitev, sodišče druge stopnje pa ocenjuje, da bi te v konkretnem primeru moralo navesti. Pri presoji utemeljenosti predloga za zaključek postopka likvidacije bi moralo sodišče prve stopnje opraviti materialno pravni preizkus pravilnosti poročila po 415. členu ZGD-1. Registrsko sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na to, ali so izpolnjeni materialno pravni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra po zaključku redne likvidacije.
  • 23.
    VSL Sodba I Cpg 118/2025
    14.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00085788
    URS člen 156. ZZK-1 člen 8, 10, 10/2, 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 243, 243/6. SPZ člen 6, 257, 260. ZPP člen 184, 444. ZIZ člen 174.
    izbrisna tožba - stavbna pravica - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - nedoločen čas - zaznamba - hipoteka na nepremičnini - davčni dolg - vrstni red - kolizija med hipoteko in stavbno pravico - sprememba tožbe - redni postopek - spor o nepremičnini - pravni interes za vložitev izbrisne tožbe - prednostno načelo - vknjižba - neveljavna vknjižba - pravna praznina - ustavno skladna razlaga - vezanost na Ustavo in zakon - zahteva za oceno ustavnosti - teleološka razlaga zakona - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke
    Drži, da sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo katastrske občine št. X, vendar pa ne drži, da izrek sodbe sodišča prve stopnje zato ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je vpis zaznambe spremembe pri izvedeni pravici, ki je v zemljiški knjigi vpisan z ID omejitve 000 neveljaven in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se ga izbriše. S tem je sodišče prve stopnje določno označilo sporni predmet, to je izbris zaznambe, ki ima unikatni identifikator ID zaznambe pri izvedeni pravici št. 000 v zemljiški knjigi, kot tudi izhaja iz rednega izpiska iz zemljiške knjige (priloga A1). Na podlagi takšne oznake bo zemljiška knjiga lahko izbrisala zaznambo pri izvedeni pravici.

    Določilo 243. člena ZZK-1 je sicer res jasno določa, da se z izbrisno tožbo izpodbija "vknjižba določene pravice." Povedano drugače, predmet izbrisne tožbe so (samo) vknjižbe, čeprav ZZK-1 že v 6. odstavku istega člena napravi izjemo glede zaznambe nadhipoteke. Pravice se v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo oziroma predznambo, če zakon za posamezno vrsto pravice ne določa, da se vpisujejo z zaznambo (drugi odstavek 27. člena ZZK-1). Vknjižba je glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo (39. člen ZZK-1). Višje sodišče pa opozarja, da sodna praksa ne izhaja iz stroge jezikovne razlage zakona, ampak se usmerja v presojo, ali posamezen vpis pomeni vpis pravice (po vsebini torej vknjižbo) ali ne (namenska razlaga zakona). Vrhovno sodišče je že dovolilo izbrisno tožbo zoper zaznambo izvršbe in tudi zoper poočitev, saj je presodilo, da je šlo po vsebini za vknjižbo.

    Zato dejstvo, da je sodišče z zaznambo omogočilo toženi stranki dejansko vknjižbo (nadaljnjega) imetništva stavbne pravice, tožeči stranki ne preprečuje izpodbijanja takšnega vpisa zaznambe z izbrisno tožbo.

    Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima "podaljšanje" stavbne pravice učinek, kot če bi se stavbna pravica ustanavljala povsem na novo in se mora posledično tudi v zemljiški knjigi vpisati povsem na novo, torej kot vknjižba pravice in ne napačno, kot je storilo Okrajno sodišče v Murski Soboti, kot zaznamba dejstva pri izvedeni stvarni pravici.

    Za ponovno ustanovitev veljajo enaka pravila kot za prvo ustanovitev stavbne pravice. Potrebna je pogodba o ponovni ustanovitvi kot pravni naslov ter zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo kot razpolagalni posel in pridobitni način. Kakršnokoli "tiho" podaljšanje ni mogoče.
  • 24.
    VSL Sklep I Cpg 192/2025
    13.5.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00085365
    ZIZ člen 270, 270/2, 270/3. ZVKSES člen 25.
    začasna odredba - denarna terjatev - subjektivna nevarnost - odprava stvarne napake - neznatna škoda
    Za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. Zahteva se torej verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje.
  • 25.
    VSL Sodba II Cpg 163/2025
    12.5.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00085274
    ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 58.
    najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - ustna sprememba pogodbe - teorija realizacije
    Obvezna pisna oblika za najemno pogodbo za poslovni prostor se zahteva tudi za morebitne spremembe pogodbe. Ustni dogovor o zvišanju najemnine zato načeloma ni veljaven. Teorija realizacije v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva, saj zgolj na podlagi dejstva, da je toženka plačala en račun z višjo najemnino, ni mogoče zaključiti, da sta stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti na podlagi ustno spremenjene pogodbe. To bi nemara bilo mogoče, če bi stranki oziroma toženka dlje časa spoštovali drugačen usten dogovor.
  • 26.
    VSL Sklep I Cpg 194/2025
    8.5.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00085408
    ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 275, 275/1.
    začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno breme - dokazni standard - težko nadomestljiva škoda - položitev varščine - varščina namesto začasne odredbe
    Z založitvijo varščine po prvem odstavku 275. člena ZIZ ni mogoče nadomestiti vrzeli v predlagateljevem trditvenem gradivu. Kadar ta ne zmore konkretno opredeliti, tako kot tega ni zmogla pritožnica, kaj natanko je tista nevarnosti, ki mu grozi, si s položitvijo varščine ne more pomagati.
  • 27.
    VSL Sklep I Cpg 169/2025
    7.5.2025
    BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00085439
    ZPP člen 41, 41/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.
    odmera takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - več tožencev - več tožnikov
    Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno podlago, ali zoper več tožencev, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

    V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. Vrhovno sodišče je že potrdilo, da se v takem primeru po drugem odstavku 41. člena ZPP ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.

    V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov več tožnikov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah zoper različni toženki. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru, kot že navedeno, določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Če tožeča stranka postavi tudi podrejeni zahtevek, se zanj na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZST-1 plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.

    Šele ko bo tožeča stranka spremenila tožbo in ko bo jasno, kdo je toženka v predmetnem postopku, ter bo določen primarni in (morebitni) podredni zahtevek in vrednost spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo sodišče prve stopnje lahko pravilno določilo, kakšna je taksna obveznost tožnikov v predmetnem postopku.
  • 28.
    VSL Sklep I Cpg 178/2025
    7.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSL00085378
    ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
    družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
    Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
  • 29.
    VSL Sodba I Cpg 555/2024
    7.5.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00085282
    OZ člen 104, 459, 461, 465.
    jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - običajne lastnosti stvari - pravočasnost izpolnitve - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - zastopanje pravne osebe - pooblastitev
    Običajne lastnosti kupljene stvari pomenijo tudi skladnost s tehničnimi predpisi, v konkretnem primeru za prodajo na trgu EU torej z Uredbo 2016/2045. Mogoče pa je, da se stranke dogovorijo, da ima stvar boljše oziroma slabše lastnosti od tistih, ki so običajne za stvari take vrste (3. točka 459. člena OZ).
  • 30.
    VSL Sklep I Cpg 119/2025
    7.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
    VSL00085226
    ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30, 30-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZST-1 člen 37, 3771. ZST-1 tarifna številka 91111, 91112.
    zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - posredovanje dokumentov - umik zahteve - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - nagrada za nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - umik predloga v nepravdnem postopku - znižana sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
    Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo, zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT.

    Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti.
  • 31.
    VSL Sodba I Cpg 95/2025
    7.5.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00085501
    OZ člen 619, 632, 632/2, 633, 633/1, 633/3, 637, 637/1, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
    podjemna pogodba (pogodba o delu) - odprava napake na stroške podjemnika - zahtevek za plačilo stroškov - jamčevalni zahtevek - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - pregled izvršenega dela - prevzem dela - pravočasno in pravilno grajanje napak - naročnikova dolžnost prevzema dela - pravočasno obvestilo o napaki - predpostavke odgovornosti - primeren rok - COVID-19
    Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.

    Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.

    Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).

    Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.
  • 32.
    VSL Sklep II Cpg 143/2025
    5.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00084988
    ZPP člen 105a, 105a/3, 139, 139/3, 142, 142/3, 188, 188/3, 224, 224/4.
    sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
    Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.

    Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
  • 33.
    VSM Sklep I Cpg 73/2025
    25.4.2025
    SODNE TAKSE
    VSM00084770
    ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/7, 36.
    sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - preplačilo
    V primeru, da gre s strani tožene stranke za preplačano sodno takso, torej za plačilo sodne takse večje od predpisane, ki jo je tožena stranka plačala za že opravljena dejanja sodišča v postopku na prvi stopnji, ima tožena stranka pravico zahtevati razliko nazaj.
  • 34.
    VSL Sodba II Cpg 127/2025
    25.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00084819
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 21b, 21b/1. ZVPot-1 člen 95, 95/2, 97, 97/1. OZ člen 70, 70/2.
    gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - zahteva za odpravo napake - pasivna stvarna legitimacija - pooblaščeni servis - odgovornost proizvajalca
    Pooblaščeni serviser vsa dejanja v zvezi s kupčevim uveljavljanjem pravic iz garancije (ugoditev oziroma zavrnitev kupčeve zahteve za odpravo napak, izvedba popravila) izvaja v imenu proizvajalca. Za morebitno neutemeljeno zavrnitev garancijskega popravila kupcu odgovarja kvečjemu proizvajalec in ne pooblaščeni serviser, ki je izvedbo garancijskega popravila zavrnil v imenu proizvajalca.
  • 35.
    VSK Sklep Cpg 30/2025
    25.4.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
    VSK00085269
    ZGD-1 člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522. DZ člen 67, 68, 69, 69/1. SPZ člen 72, 72/2. ZSReg člen 39, 39-2.
    poslovni delež zakonca v gospodarski družbi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - pravni interes za pritožbo - sklep o vpisu v sodni register
    Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.
  • 36.
    VSK Sodba Cpg 32/2025
    24.4.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSK00084835
    ZGD-1 člen 390, 390-1, 480, 481, 482, 509, 522. ZZZDR člen 51.
    skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje - izostanek vpisa poslovnega deleža v sodni register - pravni učinek vpisa v sodni register - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prenehanje družbe po skrajšanem postopku, če sta družbenika zakonca
    Če družbi ni znano, da je poslovni delež skupno premoženje, pravila korporacijskega prava prevladajo nad pravili o skupnem premoženju. Drugače pa je, če družba ve, da je poslovni delež skupno premoženje (in ji je znano tudi, da sta družbenika glede skupnega premoženja v sporu). V tem primeru bi bilo sklicevanje na legitimacijski učinek vpisa v sodni register v nasprotju s splošnim načelom dobre vere in poštenja in zato pravno nevzdržno. Tožena stranka, oziroma njen poslovodja, ki je vedel, da je poslovni delež skupno premoženje,bi torej moral sklicati skupščino skladno z določbo 509. člena ZGD-1 in o njej na ustrezen način obvestiti tudi tožnico.

    Družbenika bi morala uskladiti svoje akte in svojo organiziranost z dejanskim stanjem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila tožnica pri uresničevanju svojih korporacijskih upravičenj onemogočena. Če je tako, se tožena stranka ne more sklicevati na svoje akte, saj neuskladitev z dejanskim stanjem izhaja iz njene sfere.
  • 37.
    VSK Sodba Cpg 29/2025
    24.4.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00084896
    OZ člen 747, 754.
    skladiščna pogodba - splošni pogoji poslovanja - neizpolnitev pogodbe - prodaja nedvignjenega blaga
    Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.
  • 38.
    VSL Sklep I Cpg 175/2025
    24.4.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00085152
    ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/3, 155. OZ člen 121.
    stroški postopka - splošni pogoji pogodbe
    Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenega stališča, da je sodišče prve stopnje tožnici neutemeljeno priznalo nagrado za predpravdni odškodninski zahtevek, ker naj bi takšen zahtevek izključevali splošni pogoji avtomobilskega kaska. Vzeti po tej poti, tj. v splošnih pogojih imputirati zavarovancu odpoved opisani (s stališča sklenitve zavarovalne pogodbe) bodoči pravici (obveznost povrnitve stroškov postopka namreč nastane šele z odločbo sodišča), bi bilo prestrogo pravilo splošnih pogojev, ki se kot takšno ne uporabi (drugi odstavek 121. člena OZ).
  • 39.
    VSL Sodba I Cpg 339/2023
    24.4.2025
    POGODBENO PRAVO
    VSL00085565
    OZ člen 3, 9, 9/1, 70, 70/1, 72, 72/1, 73, 73/1, 82, 82/1, 120, 120/4. ZDARS-1 člen 9, 9/1. ZCes-1 člen 3, 3/1, 5a. ZCes-2 člen 3, 3/1, 7, 65.
    avtocesta in hitra cesta - upravljanje in vzdrževanje avtoceste - Družba za avtoceste (DARS) - pogodba o sodelovanju - odstranjevanje ovir - odstop od pogodbe - zastopanje - učinki zastopanja - prekoračitev pooblastila - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - neupravičeno zastopanje - razlaga pogodb - splošni pogoji pogodbe
    Pritožbeno sodišče se strinja s prvostopenjskim, da so bili pogoji za odstop od Pogodb jasno določeni (13. člen Pogodb ter osmi odstavek 5. točke Tehničnih specifikacij), direktor področja vzdrževanja pa na podlagi tretjega odstavka 17. člena Pogodb ni imel pooblastila, da bi te spreminjal. To pomeni, da gre za neupravičeno zastopanje (73. člen OZ) in ne za prekoračitev pooblastila (72. člen OZ). Direktor področja vzdrževanja je v elektronskem sporočilu v toženkinem imenu sprejel odločitev, za katero ni imel njenega pooblastila. S tem, da je obvestil tožnico, da se izrečeni ukrepi ne bodo vštevali k ukrepom za odstop od Pogodb, je ravnal v nasprotju z upravičenjem iz 17. člena Pogodb. Na podlagi tega določila je bil pristojen za izrek sankcij, torej za odločitev, ali tožničino ravnanje predstavlja kršitev pogodbenih obveznosti. Ni pa bil pristojen za odločanje, ali bo tožnica zaradi izrečenih ukrepov odstopila od Pogodb.
  • 40.
    VSL Sklep I Cpg 158/2025
    24.4.2025
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00085361
    ZIZ člen 270, 270/2.
    začasna odredba - blokada denarnih sredstev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - skrivanje premoženja - sprememba oblike premoženja - finančno stanje dolžnika
    Pritožbeno sodišče tudi ne more pritrditi pritožnici, da že sama sprememba likvidnostnega stanja brez dodatnih okoliščin predstavlja ogrožajočo situacijo v premoženjskem stanju dolžnika v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ, ki lahko vodi do najmanj otežitve izvršbe.

    Tudi sicer le slabo premoženjsko stanje dolžnika ne more biti razlog za izdajo začasne odredbe.

    Zatrjevano neevidentiranje terjatve tožeče stranke v poslovnih knjigah tožene stranke še ne pomeni zmanjševanja premoženja tožene stranke, temveč le prikazovanje boljšega finančnega stanja družbe.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 50
  • >
  • >>