osebni stečaj - stečaj zapuščine - odškodninska odgovornost predsednika uprave - odškodninska terjatev - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - pripoznava tožbenega zahtevka - sodba na podlagi pripoznave - enotni sosporniki - nujni sosporniki - razveljavitveni sklep pritožbenega sodišča
ZFPPIPP v četrtem odstavku 300. člena določa, da če upnik v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, v skladu s prvim do tretjim odstavkom tega člena, preneha njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika. Tožeča stranka je zato morala vložiti tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve tako proti stečajnemu dolžniku kot proti upniku, ki je terjatev prerekal, sicer bi tožila napačno stranko po materialnem pravu. Ker je glede na navedeno zakonsko določbo treba vložiti tožbo proti vsem, ki so prerekali terjatev, sicer ni mogoče doseči poplačila v stečajnem postopku, sta toženca nujna sospornika. Če namreč tožeča stranka ne vloži tožbe proti vsem, ki so prerekali terjatev, njegova prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in tako ne more v postopku osebnega stečaja doseči poplačila ob razdelitvi stečajne mase.
Sodišče prve stopnje je sledilo materialnopravnemu stališču pritožbenega sodišča, da je tožena stranka tekom pogajanj ravnala nepošteno in to ustrezno povzelo, zato se izpodbijana sodba opredeli do materialnopravne podlage. Prav tako je sodišče prve stopnje napravilo celovito dokazno oceno in logično obrazložilo zakaj je sledilo izpovedbi priče, njeno izpovedbo pa so podpirali tudi listinski dokazi. Pritožba tako ne more uspeti s pavšalnimi očitki, ki v večji meri zgolj povzemajo pravno teorijo in citirajo sodno prakso.
podjemna pogodba - stvarne napake - jamčevalni zahtevek - zmotna uporaba materialnega prava - sanacija napak
Dokazi, kamor spada tudi dokaz z izvedencem, so namenjeni dokazovanju dejstev, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo slediti mnenju angažiranega izvedenca v delu, v katerem je pravzaprav podal svoja pravna naziranja (uporabil pravo). Gre za del, v katerem je izvedenec dejansko sodil namesto sodišča prve stopnje in čemur je sodišče prve stopnje nekritično sledilo ter s tem samo zmotno uporabilo materialno pravo (določbe o jamčevanju pri podjemni pogodbi oziroma predvsem 639. člen Obligacijskega zakonika (OZ)). Predmetno je izvedenec storil s tem, da je namesto oziroma za tožnico že kar določil (po njegovem mnenju pravi) način uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Menil je namreč, da je tožnica, kjer so odstopki presegali mejno dopustno odstopanje, utemeljeno sanirala asfaltno podlago, medtem ko bi se na preostalem spornem delu, kjer so odstopki presegli dopustno odstopanje, morala zadovoljiti z nekakšnim zmanjšanjem kupnine (manjvrednostjo del).
pogodba o delu (podjemna pogodba) - grajanje napak - pravočasno grajanje - poziv na odpravo napak - trditveno breme
Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe med naročnikom in glavnim izvajalcem del, niso relevantne za presojo pogodbenega razmerja med (glavnim) izvajalcem del in njegovim podizvajalcem, temveč je bistveno, kaj je bilo dogovorjeno v razmerju med slednjima.
Pritožbeno sodišče zaključuje, da glede na to, da je pritožnica sama zatrdila, da je sprejela ponudbo tožnice z dne 17. 6. 2019, se je s tem za obligacijsko zavezala nasproti tožeči stranki v zvezi s sporno pogodbo. Ponudba tožeče stranke v zvezi z novim izvajalcem je tako le predlog za dopolnitev pogodbe, ki pa je tožena stranka ni sprejela.
URS člen 23, 23/2, 26, 155. ZBan-1 člen 223, 223/2, 253, 253/1, 261a. ZRPPB člen 265. ZPSVIKOB člen 45. ZPSVIKOB-1 člen 3, 3/3, 4, 6, 48. ZPP člen 17, 17/3, 182, 182a, 191, 192, 192/2, 339, 339/2-14.
povrnitev škode - Banka Slovenije - nadzor nad bankami - odločba o izrednih ukrepih - podrejene obveznice - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba ustavnega sodišča o neskladnosti zakona z ustavo - nadaljevanje prekinjenega postopka - varstvo oškodovanca - pristojno sodišče - krajevna pristojnost - izrek o nepristojnosti sodišča po uradni dolžnosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - razdružitev postopka - sosporniki - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov z isto tožbo - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - različna dejanska in pravna podlaga tožbenih zahtevkov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - odškodninska odgovornost bank - pravica do sodnega varstva - pravica do učinkovitega sodnega varstva - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti) - atrakcija pristojnosti - nov zakon - pravica do izjave v postopku
Iz ZPSVIKOB-1 izhaja jasen in nedvoumen namen zakonodajalca, da se v "posebnem" postopku pred Okrožnim sodiščem v Mariboru obravnavajo le odškodninski zahtevki imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zoper Banko Slovenije, uveljavljeni izključno na pravni podlagi ZPSVIKOB-1. To pomeni, da se bodo v teh postopkih ugotavljala in dokazovala dejstva, ki bodo omogočila uporabo in preizkus načela "noben upnik na slabšem", ki je edino merilo za upravičenje do odškodnine. Za zahtevke na katerikoli drugi podlagi zoper Banko Slovenije in za odškodninske zahtevke zoper druge stranke, poslovne banke-izdajateljice podrejenih finančnih instrumentov, se ZPSVIKOB-1 ne uporablja. Okrožno sodišče v Mariboru zato ni pristojno za odločanje o odškodninskih zahtevkih zoper Banko Slovenije na drugih podlagah niti o odškodninskih zahtevkih zoper druge stranke. Vrhovno sodišče RS je tudi že zavzelo stališče, da za odločanje o zahtevkih po ZPSVIKOB-1 ni mogoče uporabiti splošnih pravil ZPP, koliko nasprotujejo specialni ureditvi (VSRS sklep III R 17/2022, III R 5/2020, III R 40/2020). Med drugim ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 17. člena ZPP o atrakciji pristojnosti, ki določa, da če se med postopkom spremenijo okoliščine, na katere se opira pristojnost sodišča, ostane sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe, pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče.
Pritožba se pridružuje navedeni razlagi in pomenu določil ZPSVIKOB-1. Sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da ni ugotavljalo, na katerih podlagah tožeča stranka uveljavlja svoje zahtevke zoper toženi stranki, in da tudi ni presojalo pogojev (procesnih predpostavk) za eventualni tožbeni zahtevek (192. člen ZPP), ki ga tožeča stranka uveljavlja zoper drugo toženo stranko, pravno naslednico poslovne banke, ki je izdala izbrisane finančne instrumente. Utemeljen je tudi očitek o nasprotju med izrekom in obrazložitvijo oz. o pomanjkanju razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz izreka sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje o celotni tožbi (tako o primarnem zahtevku zoper prvo toženo stranko kot tudi o podrejenem zahtevku zoper drugo toženo stranko), v obrazložitvi pa je navedlo le razloge, zaradi katerih se je izreklo za nepristojno za odločanje o tožbi zoper prvo toženo stranko.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 80.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - trditveno breme - substanciranje dejanskih navedb - pooblastilo po zaposlitvi - zavrnitev dokaznega predloga
Trditvena podlaga tožeče stranke glede opravljenih del in njihovih cen, podana v njenih vlogah in dodatno substancirana s predloženimi listinami, je bila dovolj konkretizirana, da je omogočala toženi stranki, da nanjo konkretizirano odgovori.
Obstoj in obseg pooblastila pooblaščenca po zaposlitvi sta odvisna od tega, kakšno delo je opravljal za toženo stranko oziroma katero delovno mesto je zasedal. Ker so navedena dejstva v zaznavnem območju tožene stranke, spadajo tudi v njeno trditveno breme, ki pa mu tožena stranka s svojim pavšalnim ugovorom ni zadostila.
ZPP člen 212. Odvetniška tarifa (1995) člen 1, 1/1, 2, 2/2, 12, 12/2.
gospodarski spor - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do odbitka DDV - trditveno in dokazno breme - stroški v breme stranke - stroški v breme nasprotne stranke
Ni dovolj, da stranka, ki opravlja gospodarsko dejavnost, navede samo odstotek DDV in zahteva povračilo odvetniških stroškov z vključenim DDV. Da bi s svojim zahtevkom za povračilo stroška DDV v breme svoje pravdne nasprotnice lahko uspela, mora - po isti logiki kot v zadevi II Ips 1075/2007, vendar z ozirom na to, da gre tukaj za negativno dejstvo - trditi vsaj še, da sama nima pravice do odbitka tega DDV. Trditi torej mora, da je ali davčni zavezanec, ki ni identificiran za namene DDV, ali pa da je davčni zavezanec, ki je sicer identificiran za namene DDV, vendar ne izpolnjuje pogojev za odbitek DDV od te transakcije.
izbris iz sodnega registra - poslovanje družbe - poslovni naslov
Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženo sliko poštnega nabiralnika in navaja, da je na njem pojasnilo, da subjekt vpisa ne posluje več na tem naslovu oziroma je neznan ter da naj se pisanja ne vročajo za podjetja, ki niso navedena na nabiralniku, saj na tem naslovu ne poslujejo več.
sodni register - poslovanje družbe - poslovni naslov - izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPIPP
Listini se ne nanašata na subjekt vpisa. Slednji ni sopodpisal zapisnika o primopredaji poslovnega prostora, temveč druga pravna oseba, za katero predlagatelj navaja, da je izvajala storitve virtualne pisarne za subjekt vpisa. Iz teh listin tako ne izhaja, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.
izbris iz sodnega registra - poslovanje družbe - poslovni naslov
Predlagatelj se utemeljeno sklicuje na priloženi listini: odpoved pogodbe za najem poslovnega prostora z dne 27. 11. 2023 in zapisnik o primopredaji poslovnega prostora z dne 26. 6. 2024, ki ga je sopodpisal tudi subjekt vpisa po direktorici. Iz slednjega izhaja, da je predlagatelj prejel ključe od subjekta vpisa. Če je subjekt vpisa izročil poslovni prostor predlagatelju in brez ključev nima več vanj vstopa, potem ne more več poslovati na registriranem poslovnem naslovu.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - končan postopek na prvi stopnji - dejansko stanje ob izdaji odločbe - dejstva, nastala do trenutka odločitve sodišča prve stopnje - naknadni dogovori - medsebojna kompenzacija - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
Ker tožena stranka ni plačala sodne takse za pritožbeni postopek in tudi niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, je izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklenilo, da se pritožba tožene stranke šteje za umaknjeno, pravilen, ker takšno pravno posledico predpisuje tretji odstavek 105.a člena ZPP.
Ker tožena stranka za svojo trditev, da je plačala sodno takso, ni predložila dokazila, plačilo sodne takse pa tudi ne izhaja iz listin iz spisa, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - regres plačnika - zapadlost terjatve - nastanek zamude - zamuda solidarnega dolžnika
Tožnica je namreč z dnem plačila pridobila šele pravico zahtevati povračilo plačanega zneska skupaj z obrestmi in stroški oziroma je takrat nastal njen regresni zahtevek do drugih dolžnikov (188. člen OZ). Vendar pa to še ne pomeni, da je od takrat dalje peti toženec tudi v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti (povračilom sorazmernega dela plačanega zneska). Zapadlost terjatve namreč pomeni upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti in ne zamude. Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če pa rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (299. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00079683
ZPP člen 7, 212. OZ člen 944.
zavarovalna pogodba - kasko avtomobilsko zavarovanje - zavarovalni primer - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - obstoj zavarovalnega primera - ugovor nenastale pravice - dokazovanje z izvedencem
Dokazni postopek je pokazal tudi, da je imela toženka možnost z gotovostjo preveriti, ali so utemeljeni njeni dvomi v to, da je do loma nosilca motorja prišlo prav v tej prometni nezgodi, a se te možnosti ni poslužila. Odgovor na to vprašanje bi namreč dala ugotovitev, ali je lomna površina na problematičnem delu nosilca motorja sveža ali stara oz. korodirana, pri čemer bi lahko sveža poškodba izvirala iz obravnavanega škodnega dogodka (kar je potrdil tudi v postopku imenovani izvedenec za avtomobilsko stroko). Tako bi toženka z gotovostjo lahko dokazala, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice). To trditveno in dokazno breme je bilo v njeni sferi. Razlog, da do takšnega pregleda ni prišlo, je na strani same toženke, ki takega pregleda ni opravila, čeprav je že pred tem postopkom angažirala (svojega) izvedenca, ki ji je možnosti za ugotovitev, ali poškodba na motorju izvira iz tega škodnega dogodka, tudi pojasnil. Ugotovitev, da ni vzročne zveze med trkom in škodo, ki jo zatrjuje tožnica, je torej preprečila sama toženka, ki ni ugodila predlogu (svojega) izvedenca, da opravi demontažo hladilnika in ventilatorja motorja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00079400
URS člen 3a. ZVPot člen 23. ZIZ člen 272. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - sodna praksa Sodišča EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - implementacija direktive
Višje sodišče se pridružuje sodni praksi, po kateri je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ treba razlagati lojalno tako, da interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
sprememba družbenika - razveza pogodbe - pogodba o odsvojitvi poslovnega deleža - učinek razveze pogodbe - vpis spremembe družbenika
Če je pogodba razvezana, je treba vzpostaviti stanje, kakršno je obstajalo pred sklenitvijo pogodbe. Razveza pogodbe učinkuje za nazaj, kadar so s pogodbo dogovorjene trenutne obveznosti ali pa trajajoče obveznosti, ki se še niso začele izpolnjevati, ali za naprej, kadar gre za trajajoče obveznosti, ki so se že izpolnjevale. Ne glede na navedeno pa z vidika učinkov vpisov v sodni register za presojo, s katerim dnem se v sodni register vpišejo učinki razveze pogodbe (datum vstopa, izstopa družbenika in s tem povezane spremembe imetnika poslovnega deleža), ni odločilno le, ali gre za pogodbo, pri kateri so obveznosti trenutne, ali za pogodbo s trajajočimi pogodbenimi obveznostmi, temveč tudi, ali je pri predmetu prodaje (v danem primeru poslovnem deležu) v času od sklenitve do razveze pogodbe prišlo do sprememb.
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje skupnih delov nepremičnine - obveznosti etažnega lastnika - oddajanje skupnih delov v najem - obveščanje etažnih lastnikov - stopničasta tožba
Zgolj pomanjkanje podatkov, potrebnih za konkretizacijo tožbe in tožbenega zahtevka (dokazna in trditvena stiska), samo po sebi ni pogoj, da bi se s prvim zahtevkom lahko uspešno iztožilo njihovo posredovanje. Tožnik si s stopničasto tožbo lahko pomaga samo, če ima po materialnem pravu pravico, da mu toženec posreduje določene informacije. Takšne (materialnopravne) pravice (procesnopravni) 182.a člen ZPP ne ustanavlja. Kot pa je razložilo Vrhovno sodišče, takšno pravico tožnik v tej zadevi na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ ima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00079255
SPZ člen 23, 141, 142. ZZK-1 člen 34, 124, 149, 149/4, 149/5, 243, 244. OZ člen 3, 5, 86, 86/1.
popravni sklep - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - pravnomočnost - pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - materialnopravna veljavnost vknjižbe - formalnopravni razlogi neveljavnosti vpisa - notarska hipoteka - dobra vera - ničnost kreditne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič
Zemljiškoknjižno dovolilo je nujni sestavni del sporazuma o ustanovitvi notarske hipoteke. Zato v takšnem primeru pooblastilo za sklenitev pravnega posla o ustanovitvi hipotek v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa obsega tudi pooblastilo za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Brez izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila hipotek ne bi bilo mogoče ustanoviti. Prav z namenom ustanovitve hipotek pa je bilo pooblastilo dano. Če pooblastilo ne bi obsegalo izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, pooblaščenec ne bi mogel opraviti tisto, za kar je bil pooblaščen - sklenitev sporazuma, ki je vsebovalo zemljiškoknjižno dovolilo in s tem za zastavo nepremičnin.