blagovna znamka - uporaba znamke - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - resna in dejanska uporaba znamke - Nicejska klasifikacija
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke se ne ocenjuje poslovni uspeh podjetja niti njegova poslovna strategija, zaščita blagovnih znamk pa tudi ni rezervirana samo za obsežno komercialno izkoriščanje znamk. Ponujanje izdelkov v katalogih na slovenskem trgu in prodaja izdelkov v slovenski spletni trgovini dokazuje resno in dejansko uporabo izpodbijanih znamk, čeprav toženka ni predložila računov prav za vse izdelke iz katalogov oziroma ponudbe v spletni trgovini.
Vprašanje subsumpcije blaga (za katerega je dokazana resna in dejanska uporaba) v (pod) razrede Nicejske klasifikacije je pravno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00088358
ZPP člen 11, 286a, 286a/4, 286a/5. ZPOmK-2 člen 134, 134/3, 134/3-2. ZKme-1 člen 66, 66/1. Uredba Komisije (ES) št. 583/2009 z dne 3. julija 2009 o vpisu označbe v register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb (Aceto Balsamico di Modena (ZGO)) člen 1. Uredba (EU) 2024/1143 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. aprila 2024 o geografskih označbah za vino, žgane pijače in kmetijske proizvode ter zajamčenih tradicionalnih posebnostih in neobveznih navedbah kakovosti za kmetijske proizvode, spremembi uredb (EU) št. 1308/2013, (EU) 2019/787 in (EU) 2019/1753 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 (2024) člen 26, 26/1, 26/1-a, 26/1-b, 26/1-c, 26/1-d, 26/7.
pravočasnost vloge - prekluzija - zaščitena geografska označba - uporaba zaščitene geografske označbe - posnemanje zaščitene geografske označbe - namigovanje na zaščiteno geografsko označbo - napačna in zavajajoča oznaka izvora - nelojalna konkurenca - posnemanje blagovne znamke - videz izdelka - dejansko poreklo blaga - zmeda potrošnika glede izvora blaga - zavajanje potrošnikov
Ni podana niti izjema, da obravnavano pozno tožnikovo izjavljanje (vloga, izročena na naroku) ne bi zavleklo spora, niti izjema, da se pritožnik pozno izjavlja brez svoje krivde, pač pa velja pravilo (načelnega pomena), da je vsako pozno strankino izjavljanje, ki sodišče sili v preložitev naroka, prepozno (oboje, pravilo in izjemi izhajajo iz petega v zvezi s četrtim odstavkom 286.a člena ZPP).
Točke (a)–(d) prvega odstavka 26. člena Uredbe 2024/1143 vsebujejo stopnjevan seznam prepovedanih ravnanj.
Za začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve se zahteva subjektivna in konkretna nevarnost. Zahteva se torej verjetno izkazano konkretno sedanje ravnanje dolžnika z njegovim premoženjem, ki je tako, da izterjavo zneska, na katerega meri zavarovanje, onemogoča ali ga precej otežuje.
najemna pogodba za poslovni prostor - pisna oblika - ustna sprememba pogodbe - teorija realizacije
Obvezna pisna oblika za najemno pogodbo za poslovni prostor se zahteva tudi za morebitne spremembe pogodbe. Ustni dogovor o zvišanju najemnine zato načeloma ni veljaven. Teorija realizacije v okoliščinah konkretnega primera ni uporabljiva, saj zgolj na podlagi dejstva, da je toženka plačala en račun z višjo najemnino, ni mogoče zaključiti, da sta stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili pogodbene obveznosti na podlagi ustno spremenjene pogodbe. To bi nemara bilo mogoče, če bi stranki oziroma toženka dlje časa spoštovali drugačen usten dogovor.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno breme - dokazni standard - težko nadomestljiva škoda - položitev varščine - varščina namesto začasne odredbe
Z založitvijo varščine po prvem odstavku 275. člena ZIZ ni mogoče nadomestiti vrzeli v predlagateljevem trditvenem gradivu. Kadar ta ne zmore konkretno opredeliti, tako kot tega ni zmogla pritožnica, kaj natanko je tista nevarnosti, ki mu grozi, si s položitvijo varščine ne more pomagati.
vpis spremembe zastopnika v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - začasni zastopnik - pooblastilo za sklic skupščine
V danem primeru gre namreč za izredno situacijo, ki je Družbena pogodba ni predvidela in je ne ureja. Določila Družbene pogodbe so bila (glede na njeno ubeseditev) namreč sprejeta za redno normalno poslovanje in za redno imenovanje direktorja, v konkretnem primeru pa je šlo za imenovanje začasnega člana uprave oziroma direktorja v skladu z drugim odstavkom 273. člena ZGD-1 in tovrstnega imenovanja citirane določbe Družbene pogodbe ne preprečujejo oziroma ga ne izključujejo.
zahteva družbenika za informacije - vpogled listin - konkurenčna dejavnost - kršitev družbenega interesa
Ugotovljeni spori med strankama so gotova dejstva in priznanje predlagatelja, da si prizadeva za interese konkurenčne družbe, kažejo na uporabo informacij v korist konkurenčne družbe. Najbolj tipičen primer obstoja subjektivne zavrnitvene predpostavke je uporaba informacije v korist konkurenčne družbe. Ukvarjanje s konkurenčno dejavnostjo nakazuje na možnost, da je bila zavrnitev vpogleda utemeljena.
Glede na to, da predlagatelj zadržuje posest osnovnih sredstev v lasti nasprotne udeleženke in jih ne uporablja v korist nasprotne udeleženke, je realno pričakovati, da bo za potrebe konkurenčne družbe uporabil tudi informacije, katerih pridobitev zahteva.
ZGD-1 člen 503, 503/3, 503/4. ZST-1 člen 3. ZPP člen 152.
družbeniška tožba - actio pro socio - predujem za stroške postopka - založitev predujma
Določba četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 predstavlja lex specialis, t.j. izjemo od splošnega pravila iz 3. člena ZST-1, po katerem mora sodno takso plačati tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, in 152. člena ZPP, po katerem vsaka stranka sama predhodno krije svoje stroške postopka. Namen zakonodajalca, ki je določil, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba, je v olajšanju položaja družbenikov, ki lahko z družbeniško tožbo brez stroškovnih obremenitev nadomestijo ali sanirajo opuščena ravnanja družbe same, ki bi primarno morala poskrbeti za to, da družbeniki in poslovodje pravilno ter vestno izpolnjujejo svoje obveznosti v razmerju do družbe.
finančni leasing - znižanje kupnine - leasingojemalec - dobavitelj - materialno procesno vodstvo - tožbeni predlog - izločitev izvedenca - ogled - zavrnitev predloga stranke za izrek sodišča o nepristojnosti - načelo kontradiktornosti
Sodišče prve stopnje bo moralo znova odločati o predlogu toženke za izločitev angažiranega izvedenca in se v tem okviru opredeliti do razlogov, ki jih le-ta uveljavlja, s čimer se bo izognilo omenjeni absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka.
Dokaze izvaja sodišče in sodišče je tisto, ki mora samo in po uradni dolžnosti poskrbeti, da se dokazi izvedejo pravilno. Povedano drugače, sodišče mora tudi v primeru, če ni zahtev in predlogov strank, samo poskrbeti, da nepristranski in neodvisni izvedenec izdela ustrezno ekspertizo.
Po presoji pritožbenega sodišča bi morala tožnica jamčevalne zahtevke uveljavljati v ustrezni obliki. Formalno sicer ni bila stranka prodajne pogodbe, vendar je dejanski kupec vozila, na katerega so bili (pritožbeno nesporno) preneseni jamčevalni zahtevki, medtem ko je leasingodajalec dejansko samo plačal kupnino. Pravilna je toženkina pritožbena teza, da bi morala tožnica skladno z najprej neenotno in nato ustaljeno sodno prakso (glej predvsem odločbo VS RS II Ips 38/2012 z dne 17.10.2013) pri jamčevalnem zahtevku za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak poleg dajatvenega uveljavljati tudi oblikovalni zahtevek za znižanje kupnine.
Tožba, ki jo je treba popraviti tako, da se tožbeni predlog pravilno formulira z namenom, da stranka doseže pravno varstvo, ki ga zahteva, ni neodpravljivo nesklepčna. Sodišče prve stopnje je po pravilu o materialnem procesnem vodstvu bilo dolžno tožnico vzpodbuditi k pravilnem oblikovanju zahtevka. Namen razjasnjevalne dolžnosti je tudi preprečiti, da bi stranka izgubila pravdo in prišla ob pravno varstvo samo zaradi nepravilnega predloga. Zaradi pobude sodišča prve stopnje se v konkretnem primeru cilj pravde, gledano z očmi nepravnika, ne bi spremenil. Vsem udeležencem postopka (sodišču prve stopnje, tožnici in toženki) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo uveljavlja tožnica oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi pravilnega oblikovanja zahtevka v ničemer ne bi spremenil.
jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - običajne lastnosti stvari - pravočasnost izpolnitve - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - fiksni rok - zastopanje pravne osebe - pooblastitev
Običajne lastnosti kupljene stvari pomenijo tudi skladnost s tehničnimi predpisi, v konkretnem primeru za prodajo na trgu EU torej z Uredbo 2016/2045. Mogoče pa je, da se stranke dogovorijo, da ima stvar boljše oziroma slabše lastnosti od tistih, ki so običajne za stvari take vrste (3. točka 459. člena OZ).
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00085439
ZPP člen 41, 41/2. ZPSVIKOB-1 člen 48, 48/3, 48/4, 48/5. ZST-1 člen 19, 19/2, 20, 20/1.
odmera takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - določitev vrednosti spornega predmeta - kumulacija zahtevkov - upoštevanje vrednosti vsakega posameznega zahtevka - več tožencev - več tožnikov
Na podlagi drugega odstavka 41. člena ZPP se v primeru, da uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper istega toženca več zahtevkov, ki imajo različno podlago, ali zoper več tožencev, določi vrednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
V takem primeru pa je po drugem odstavku 41. člena ZPP, na katerega pri ugotavljanju vrednosti zahtevka izrecno napotuje drugi odstavek 19. člena ZST-1, odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka. Vrhovno sodišče je že potrdilo, da se v takem primeru po drugem odstavku 41. člena ZPP ne določi le stvarna pristojnost, ampak tudi vrednost spornega predmeta, ki je relevantna za odmero sodne takse.
V konkretnem primeru gre za objektivno kumulacijo zahtevkov več tožnikov, ki temeljijo na različnih pravnih in dejanskih podlagah zoper različni toženki. Določitev vrednosti zahtevka oz. predmeta v takšnem primeru, kot že navedeno, določa drugi odstavek 41. člena ZPP. Če tožeča stranka postavi tudi podrejeni zahtevek, se zanj na podlagi tretjega odstavka 18. člena ZST-1 plača tretjina takse, predpisane za ta zahtevek.
Šele ko bo tožeča stranka spremenila tožbo in ko bo jasno, kdo je toženka v predmetnem postopku, ter bo določen primarni in (morebitni) podredni zahtevek in vrednost spora pred Okrožnim sodiščem v Mariboru ter Okrožnim sodiščem v Ljubljani, bo sodišče prve stopnje lahko pravilno določilo, kakšna je taksna obveznost tožnikov v predmetnem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
nagrada izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - zahteva za izločitev izvedenca
Tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče za prvo obrazloženo vlogo izvedenca od njega ni terjalo dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih v postopku še ni terjalo, da ga je pozvalo na izjavo v zvezi z zatrjevano procesno kršitvijo z ogledom, povezano z razlogi zahteve za njegovo izločitev, da je lahko odločilo o procesnem predlogu.
Glede druge obrazložene vloge izvedenca tožena stranka utemeljeno navaja, da izvedenec ni prejel zahteve, poziva ali sklepa sodišča za dodatna vprašanja. V drugi obrazloženi vlogi je izvedenec odgovarjal na pripombe tožene stranke v pripravljalni vlogi, vložene skupaj z zahtevo za izločitev. Šlo je le za dopolnjevanje in razčiščevanje odgovorov, ki so bili s strani sodišča že zahtevani oziroma za njegova pojasnila v zvezi s pripombami strank, zato ni upravičen do nagrade za dopolnilni izvid in mnenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085501
OZ člen 619, 632, 632/2, 633, 633/1, 633/3, 637, 637/1, 638, 639, 639/1, 639/2, 639/3.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - odprava napake na stroške podjemnika - zahtevek za plačilo stroškov - jamčevalni zahtevek - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - pregled izvršenega dela - prevzem dela - pravočasno in pravilno grajanje napak - naročnikova dolžnost prevzema dela - pravočasno obvestilo o napaki - predpostavke odgovornosti - primeren rok - COVID-19
Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve poslovne obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (torej brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami. Predpostavke odgovornost izvajalca za stvarne napake so, da ima opravljeni posel napako in da vzrok za napako izvira iz sfere izvajalca. Ta predpostavka se domneva. Zato se podjemnik odgovornosti lahko razbremeni le, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev mora zatrjevati in dokazovati podjemnik.
Prevzem opravljenega posla je naročnikova dolžnost, ki nastane samo, če je posel pravilno opravljen. Pregled opravljenega posla (pred prevzemom) pa sam po sebi ni naročnikova obveznost, čeprav bi to iz besednega zapisa prvega odstavka 633. člena OZ lahko izhajalo. Pregled opravljenega posla namreč nima značilnosti ravnanja upnika (naročnika), ki je potrebno za izpolnitev podjemnikove (dolžnikove) obveznosti. Če naročnik opravi prevzem opravljenega posla, ne da bi pred tem opravil pregled opravljenega posla, tako ni v upniški zamudi.
Pravočasno obvestilo o napakah je tako predpostavka podjemnikove odgovornosti za (očitne) stvarne napake opravljenega posla. V tem pomenu je treba razumeti določbo prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 633. člena OZ: če naročnik podjemnika ne obvesti o očitnih napakah takoj ob prevzemu opravljenega posla (prvi odstavek 633. člena OZ) podjemnik ni več odgovoren za te napake (tretji odstavek 633. člena OZ).
Toženka je sama podala trditve, da bil opravljen prevzem del 17. 2. 2021, kar je po 2. 2. 2021, ko je tožnica grajala izvedbo oblog v sobi 41 in tako ne držijo pritožbene trditve o tožničini zamudi z grajanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00085226
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-14, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30, 30-1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZST-1 člen 37, 3771. ZST-1 tarifna številka 91111, 91112.
zahteva družbenika za informacije - pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - posredovanje dokumentov - umik zahteve - ustavitev postopka - povrnitev stroškov postopka - nagrada za nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sodna taksa za postopek na prvi stopnji - umik predloga v nepravdnem postopku - znižana sodna taksa - vrnitev preveč plačane sodne takse
Zahteva predlagatelja za informacije in vpogled na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo, zato je treba vrednost storitve določiti glede na merila iz 3. člena OT.
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, ali in kako je sodišče prve stopnje uporabilo merila iz 3. člena OT, zato je utemeljen pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vročitev plačilnega naloga za sodno takso - fikcija vročitve - vročanje samostojnemu podjetniku - vročanje na naslov iz registra - vročilnica kot javna listina
Pravilno izpolnjena vročilnica (povratnica) je javna listina v smislu določb 224. člena ZPP, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. To domnevo je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost vročilnice, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
Zgolj z golim zanikanjem prejema pošiljke in navedbami o siceršnjem rednem spremljanju prejete pošte ter predlaganim lastnim zaslišanjem zakonske domneve o resničnosti v javni listini potrjenih dejstev ni mogoče ovreči.
določitev vrednosti predmeta - ustavitev postopka - neplačilo sodne takse - ugotovitvena tožba - nedenarni zahtevki - pravica do izjave
Zoper določitev vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo s sklepom dne 10. 2. 2023, ni bila dopustna pritožba (drugi odstavek 31. člena ZST-1), končni sklep, zoper katerega je možen ugovor tudi zoper določeno vrednost spornega predmeta, pa je, po stališču VSRS sklep o ustavitvi postopka kot končna odločba, v okviru katere je tovrstna pritožba dovoljena.
ZGD-1 člen 394, 425, 427, 428, 428/1, 429, 429/1, 425/1, 471, 471/1, 480, 480/1, 522. DZ člen 67, 68, 69, 69/1. SPZ člen 72, 72/2. ZSReg člen 39, 39-2.
poslovni delež zakonca v gospodarski družbi - skupno premoženje zakoncev - prenehanje družbe z omejeno odgovornostjo po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - pravni interes za pritožbo - sklep o vpisu v sodni register
Tudi poslovni delež je lahko predmet skupnega premoženja zakoncev. Na takem premoženju deleži zakoncev niso določeni, zakonca pa imata na stvareh iz skupnega premoženja skupno lastnino (68. člen Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ). Zakonca upravljata in razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno (prvi odstavek 69. člena DZ in drugi odstavek 72. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Ključnega pomena pri tem pa je, da se skupno premoženje pridobi originalno v trenutku nastanka premoženja (67. člen DZ). Če je v sodnem registru pri poslovnem deležu kot imetnik vpisan samo en zakonec, to ne pomeni, da poslovni delež ne bi mogel biti v skupni lastnini. Ugotovitvena sodna odločba, da spada poslovni delež med skupno premoženje zakoncev, je namreč deklaratorne narave, ki učinkuje za nazaj, to je od trenutka, ko je na podlagi originalne pridobitve takšno premoženje nastalo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 20, 20/1, 20/1-1, 20/1-2, 21b, 21b/1. ZVPot-1 člen 95, 95/2, 97, 97/1. OZ člen 70, 70/2.
gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - zahteva za odpravo napake - pasivna stvarna legitimacija - pooblaščeni servis - odgovornost proizvajalca
Pooblaščeni serviser vsa dejanja v zvezi s kupčevim uveljavljanjem pravic iz garancije (ugoditev oziroma zavrnitev kupčeve zahteve za odpravo napak, izvedba popravila) izvaja v imenu proizvajalca. Za morebitno neutemeljeno zavrnitev garancijskega popravila kupcu odgovarja kvečjemu proizvajalec in ne pooblaščeni serviser, ki je izvedbo garancijskega popravila zavrnil v imenu proizvajalca.
sodna taksa - sodna taksa za pritožbo - preplačilo
V primeru, da gre s strani tožene stranke za preplačano sodno takso, torej za plačilo sodne takse večje od predpisane, ki jo je tožena stranka plačala za že opravljena dejanja sodišča v postopku na prvi stopnji, ima tožena stranka pravico zahtevati razliko nazaj.
Skladiščnik ima izbiro, ali bo blago prodal in se poplačal iz kupnine, ali pa bo blago skladiščil še naprej in od naročnika zahteval plačilo skladiščnine.