DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078506
ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-8. URS člen 22, 23, 23/2.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev ugovora - kontradiktornost v postopku zavarovanja - ugovorne navedbe - ugovor aktivne legitimacije - pogoji za izdajo začasne odredbe - opredelitev do konkretiziranih in pravno pomembnih ugovorov - zahteva po obrazloženosti sodne odločbe - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - pravica do poštenega postopka - pravica do sodnega varstva - pravica do zakonitega (naravnega) sodnika - ugovor krajevne pristojnosti - pravila postopka v gospodarskih sporih - promet z gozdovi - predkupna pravica
V postopku zavarovanja se kontradiktornost nujno ne zagotavlja pred izdajo začasne odredbe, ampak šele naknadno z vložitvijo ugovora zoper prvostopenjsko odločitev, kar je skladno z določbami ZIZ in stališči Ustavnega sodišča. Je pa zato še toliko bolj potrebno oziroma nujno, da se sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, do ugovornih navedb tudi opredeli. V nasprotnem primeru, če sklep o ugovoru predstavlja le prepis navedb strank in nato v delu, ki naj bi predstavljal obrazložitev odločitve o ugovoru le prepis sklepa o začasni odredbi, je načelo kontradiktornosti dejansko izvotljeno. Ugovorne navedbe so dopustne in za odločitev pomembne, v izpodbijanem sklepu pa o njih ni najti razlogov. Gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča sam po sebi ne vpliva niti na pristojnost niti na pravila postopka. Zato morebiten napačen vpis zadeve v posamezen vpisnik sodišča še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega (naravnega) sodnika. Pritožba pa ne zatrjuje, da sodnica, ki je izdala izpodbijani sklep, ne bi bila določena skladno z vnaprejšnjimi pravili ZS, Sodnega reda in letnega razporeda dela sodnikov, kot tudi ne navaja, da bi sodišče prve stopnje uporabilo kakšno določbo, ki jo sme uporabiti samo v gospodarskih sporih.
pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje družine - fizična oseba
Za odločitev o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks je poleg materialnega položaja same stranke relevanten tudi materialni položaj njenih družinskih članov, med katere v konkretnem primeru štejejo tožnikova žena in oba sinova, ki ju je tožnik dolžan preživljati. Tožnik v pritožbi zgolj opozarja na slabo finančno situacijo, v kateri se je znašel on sam, ne izpodbija pa dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje o materialnem položaju njegovih družinskih članov, zato s pritožbo ni uspel izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje o dobrem premoženjskem stanju tožnika in njegovih družinskih članov.
ZGD-1 člen 480, 481, 483. DZ člen 69. ZSReg člen 7, 34.
odsvojitev dela poslovnega deleža - poslovni delež - skupno premoženje zakoncev
Ker je poslovni delež en sam, enovit in ne pripada zgolj A. A., temveč tudi upnici, bi A. A. lahko veljavno uresničil pravico odtujitve dela poslovnega deleža le skupaj z upnico, kar pa v Pogodbi o odsvojitvi dela poslovnega deleža z dne 8.11.2023, ni upoštevano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00078313
OZ-UPB1 člen 360, 366, 367. ZKP člen 129. URS člen 23.
pretrganje zastaranja - zastaranje - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - napotitev upnika na pravdo - napotitev na pravdo - pretrganje zastaralnega roka - pretrganje zastaranja terjatve - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - pravnomočnost kazenske sodbe - procesni rok
Zakona res ni mogoče razlagati zgolj formalistično, zato je v vsakem konkretnem primeru treba upoštevati vse okoliščine zadeve in opraviti tehtanje med pomenom in namenom določb o zastaranju in o pretrganju zastaranja na eni strani in posegom v pravico do sodnega varstva na drugi strani. Po mnenju pritožbenega sodišča pa okoliščine predmetne zadeve niso take narave, da bi utemeljevale odstop od jasnega pravila 367. člena OZ in 129. člena ZKP. Tožeča stranka je bila aktivna v kazenskem postopku (vložila je celo pritožbo), na pravdo je bila napotena že v sodbi sodišča prve stopnje z dne 28.2.2022 (in ne šele z odločbo o pritožbi). V kazenskem postopku je postavila premoženjskopravni zahtevek, ki je moral biti po vsebini bolj ali manj enak odškodninski tožbi (oškodovanec mora obrazloženo navesti vse predpostavke odškodninske odgovornosti in postaviti zahtevek po višini), zaradi česar priprava tožbe ne zahteva kakšnih posebnih naporov. Do dejanske seznanitve z oprostilno sodbo je prišlo že po desetih dneh, kar ni bistveno vplivalo na možnost pravočasne vložitve tožbe in torej ni šlo za položaj, ko bi bil razkorak med datumom pravnomočnosti in datumom dejanske seznanitve s sodbo tako velik, da bi praktično onemogočal pravočasno vložitev tožbe in da ne bi bil že pojmovno vključen v določbo 367. člena OZ. Pravila so bila za vse stranke pravnega razmerja znana vnaprej. Tožeča stranka je relativno velika družba, ki razpolaga z ustreznim aparatom, poleg tega pa ima še strokovno pomoč odvetniške družbe. Kakšnih drugih konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale drugačno odločitev, pa tožeča stranka ni navedla.
OZ člen 329. ZFPPIPP člen 298a, 302, 334, 443. ZPP člen 188, 188/3, 325, 329, 347, 347/6. ZMZPP člen 17.
ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenehanje terjatve - prenehanje ločitvene pravice - prenehanje pravne osebe - tuja pravna oseba - dopolnilna sodba - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe
Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, o njem presoja na podlagi okoliščin oziroma po stanju na dan izdaje sodbe, kot to pravilno izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Ker je na dan izdaje sodbe tožena stranka obstajala, saj je po izničenju izbrisa po pravu države J. nastopila pravna fikcija, kot da do izbrisa sploh ni prišlo, terjatev in ločitvena pravica iz razloga neobstoja tožene stranke zato nista prenehali.
Ne glede na dejstvo, da ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in v času izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev tožena stranka ni obstajala, to ne pomeni, da je obveznost stečajnega dolžnika prenehala ali da je ni bilo mogoče izpolniti.
najem poslovnih prostorov - najemna pogodba za nedoločen čas - prenehanje najemnega razmerja - odstop od najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - ustna odpoved - odpovedni rok - sporazumno prenehanje najemne pogodbe
Med strankama je obstajala korespondenca o tem, da tožena stranka ne želi več nadaljevati najemnega razmerja. Ob upoštevanju konkretnih ugotovljenih okoliščin in ravnanj pravdnih strank, je po zaključku višjega sodišča tožena stranka utemeljeno štela, da je šlo za sporazumno prenehanje najemnega razmerja v skladu s pogodbo.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
vpliv umika tožbe na zastaranje - zastaranje - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - umik tožbe - neplačilo sodne takse - pripoznava dolga - pretrganje zastaranja in umik tožbe - pretrganje zastaranja z vložitvijo tožbe
Ne glede na to, da gre pri neplačilu sodne takse za domnevo umika, se posledice v ničemer ne razlikujejo od umika z izrecno izjavo. Na posledice neplačila sodne takse je bila namreč stranka v plačilnem nalogu izrecno opozorjena. Neplačilo pomeni torej njeno odločitev, da se postopek ustavi. Umik tožbe je neposredno učinkujoče procesno dejanje, zato učinkuje takoj, ko se z umikom seznani sodišče (pri neplačilu sodne takse s trenutkom, ko poteče rok za plačilo sodne takse). Sklep o ustavitvi postopka pa je le deklaratorne narave in ni treba, da je v njem izrecno ugotovljeno, da je prišlo do umika tožbe (tretji odstavek 188. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Bistveno je, da je v postopku I Pg 149/2020 tožnik umaknil tožbo (z odločitvijo, da ne plača sodne takse).
Namen potrditve izjave izvedenca o predlogu na njegovo izločitev (četrti odstavek 73. člena v zvezi z 247. členom ZPP) je zgolj v pridobitvi mnenja izvedenca glede očitkov o nepristranskosti oziroma glede okoliščin v zvezi z njegovim delom.
pritožba zoper sklep o stroških postopka - sklep o pravdnih stroških - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
Terjatev iz naslova povrnitve pravdnih stroškov nastane šele z izdajo sklepa o stroških, ne glede na to, kdaj so stranki stroški, do povrnitve katerih je upravičena, nastali. Odločitev o stroških je namreč odvisna od uspeha v pravdi in šele s pravnomočnostjo odločitve o glavni stvari (glede temelja) in nato še s pravnomočnostjo odločitve o višini priznanih stroškov nastane terjatev v razmerju med pravdnima strankama.
ZFPPIPP člen 59, 59/2, 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5. ZPP člen 163, 163/4.
povrnitev pravdnih stroškov - prijava stroškovne terjatve v stečaju - terjatev, nastala pred začetkom stečajnega postopka - prenehanje terjatve
Ker tožeča stranka poleg glavnice in zamudnih obresti ni prijavila tudi terjatve za pravdne stroške, ki so ji nastali do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, ji je terjatev do tožene stranke v tem delu prenehala, s čimer je izgubila pravico do njenega uveljavljanja v sodnem postopku.
Stroški postopka obsegajo tudi nagrado za delo odvetnika, pri čemer iz zakonske dikcije drugega odstavka 151. člena ZPP izhaja, da mora odvetnik tudi dejansko opraviti določeno delo, za katero zahteva povrnitev stroškov. Odvetniški stroški se torej priznajo le, če je vlagatelj predloga odvetnik.
Da gre za oderuško pogodbo, mora po 119. členu OZ obstajati zavestno ravnanje oziroma namera stranke, da prikrajša drugo pogodbeno stranko. Namero tožene stranke ustvariti nesorazmerno korist bi morala tožeča stranka povezati z zatrjevanimi posebnimi okoliščinami pri tožeči stranki, kot šibkejši stranki. Zatrjevati in dokazati bi morala zvezo med nesorazmerjem in takšnimi okoliščinami pri šibkejši pogodbeni stranki, za katere zakon govori, da jih druga pogodbena stranka izkoristi v svojo korist.
Ne zadošča večkrat ponovljena posplošena trditev tožeče stranke, da je tožena stranka "izkoristila njeno stisko", ker je vsebinsko prazna. Stiska kot neugodno, težko rešljivo stanje, je pravni standard, ki bi ga morala tožeča stranka napolniti s konkretnimi okoliščinami obravnavane zadeve.
Tožeča stranka se je pri uveljavljanju ničnosti Prodajne pogodbe 2003 opirala tudi na splošno določilo 86. člena OZ, po katerem so nične pogodbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Pri tem se je sklicevala na kršitev načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zlorabo položaja v odnosu do tožnice (7. člen OZ), kršitev načela enake vrednosti dajatev (8. člen OZ) in dolžnost izpolnitve obveznosti (9. člen OZ).
Pritožnica glede presoje ničnosti po 86. členu OZ ne navede ničesar, na kar ne bi dobila pravilnega odgovora že v okviru obrazložitve zatrjevane oderuške narave Prodajne pogodbe 2003. Zato, da bi očitno nesorazmerje vodilo do ničnosti, bi se morale pokazati še kakšne dodatne, drugačne okoliščine, kot pri oderuštvu, zaradi katerih bi bil pravni posel nemoralen. Takšnih okoliščin tožeča stranka izven okvirov, ki so bili predhodno obravnavani v sklopu ugotavljanja elementov oderuške pogodbe, ni zatrjevala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00076954
ZZVZZ člen 86. ZDR-1 člen 59, 60, 61, 62, 62/2, 63, 63/2. ZVZD-1 člen 3. ZPP člen 339, 339/2-14.
zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - pogodba o zaposlitvi - agencijski delavec - varnost pri delu - notranje razmerje - viličar - oljni madež na tleh - vzdrževanje in servisiranje - nezgoda na delovnem mestu - kršitev predpisov - protipravnost ravnanja - odškodninska odgovornost - predpostavke odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Delodajalec, agencija, ne more biti v notranjem razmerju med agencijo in uporabnikom odgovorna za konkretne ukrepe zagotavljanje varnega dela pri uporabniku. Ali preneseno na konkretni primer, formalni delodajalec zavarovanca ne more biti dejansko odgovoren za pravilno vzdrževanje viličarja pri toženki. Ker je do škodnega dogodka prišlo pri toženki, ki je neposredno organizirala delovni proces in imela v bistvu položaj dejanskega delodajalca, se zaradi zgoraj obrazloženega, ugovor pasivne legitimacije izkaže za neutemeljenega.
Vsaka nezgoda na delovnem mestu še ne pomeni, da je prišlo do kršitve predpisov ali da je delodajalec za to samodejno odgovoren. Za takšen zaključek je potrebno izkazati konkreten očitek o opustitvi dolžnega ravnanja, ki ima za posledico nastanek škodne nevarnosti, kar utemeljuje protipravnost kot predpostavko odškodninske odgovornosti. Pri tem pa je treba ugotoviti tudi, ali ni nemara šlo le za slučajen (enkraten) dogodek, ki je povzročil nezgodo.
ZPP člen 339, 339/2, 451, 452, 453, 458, 458/1, 495, 495/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - delna izpolnitev dolga - odstop terjatve (cesija) - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti - časovne meje pravnomočnosti v postopku v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - razlog za ugovor v izvršilnem postopku
Posledica omejitve pri navajanju novih dejstev je, da dejstev, ki vplivajo na obstoj terjatve (npr. plačilo celotne ali dela obveznosti), nastala pa so po izteku rokov za vložitev pripravljalnih vlog, v sporu majhne vrednosti ni več mogoče uveljavljati. Tožena stranka pa lahko ta dejstva uveljavlja v izvršbi na podlagi določbe 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, po kateri je ugovorni razlog (delno) prenehanje terjatve na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
ZPP člen 108, 108/1, 180, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 61, 61/1, 61/2, 62, 62/2.
predlog za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi - odgovor na pritožbo - izvršilni postopek se prevesi v pravdo - tožba v pravdnem postopku - kršitev pravice do izjavljanja v postopku
Kadar se pravdni postopek začne (kot v tem primeru) na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, se kot tožba po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ obravnava predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi oziroma se kot tožba enotno obravnavata ta predlog in dopolnitev tožbe, k vložitvi katere po prejemu spisa pozove pravdno sodišče (ta tožba je tipično nepopolna, ker predlog ne vsebuje predpisanih sestavin tožbe iz 180. člena ZPP; prvi odstavek 108. člena ZPP). Kot tožba (oziroma njen del) se torej ne obravnava pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Prav tako je kot del odgovora na tožbo v takšnem postopku mogoče obravnavati le ugovor zoper sklep o izvršbi, ne pa odgovora na pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi. Poleg tega trditve pravdnih strank iz pritožbe zoper sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in odgovora na to pritožbo v kasnejši pravdi niso upoštevne zaradi narave in cilja pritožbenega postopka, ki ga sproži upnik zoper razveljavitveni sklep izvršilnega sodišča. Kot je pojasnjeno tudi v sklepu I Ip 1314/2023, ima pritožbeno sodišče v izvršilnem postopku pooblastilo le za presojo (ne)obrazloženosti ugovora. Z rešitvijo tega vprašanja se torej pritožba in odgovor nanjo v tistem pritožbenem postopku izčrpata, vrsta nadaljnjega postopka pa je odvisna od odločitve pritožbenega sodišča, bodisi izvršilni bodisi pravdni postopek. Vložena sta namreč v stranskem, z vidika pravdnega postopka ločenem pritožbenem postopku, ki je namenjen samo preverjanju pravilnosti odločitve o tem, ali ugovor zoper sklep o izvršbi ustreza zahtevi po obrazloženosti v smislu prvega in drugega odstavka 61. člena ZIZ, ne pa širjenju trditvene podlage iz predloga za izvršbo oziroma dopolnitve tožbe in iz ugovora zoper sklep o izvršbi, katerih cilj je utemeljevanje oziroma oporekanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00076484
ZPP člen 451, 452, 453. ZOZP člen 15, 22.
gospodarski spor majhne vrednosti - obvezno zavarovanje v prometu - popravilo vozila - krajevno običajne cene
Oškodovanec ima pravico do izbire servisa popravil, ki mu zaupa, pri čemer mora v skladu z načelom skrbnosti ter vestnosti in poštenja ravnati gospodarno. Zato ni upravičen do povračila stroškov popravila, ki bi bili očitno pretirani. Oškodovanec ima res dolžnost zmanjševanja oziroma preprečevanja škode. Kršitev te dolžnosti pa bi mu bilo v obravnavanem primeru mogoče očitati le, če bi za popravilo svojega vozila izbral izvajalca, katerega cene očitno presegajo običajne cene primerljivih ponudnikov.
V tej zadevi je bila Pogodba o cesiji v svojem zapisu jasna: ne po tem zapisu, ne po kontekstu, v katerem je bil ta zapis izoblikovan, ni bila objektivno sporna. Ni mogoče prebijati v celoti jasnega besedila te pogodbe in v njej videti prevzem dolga zgolj na podlagi poznejše okoliščine, da je toženka podpisala Predlog za medsebojno kompenzacijo. Tudi če se ne razišče do konca toženkine teze, da je šlo za nenameren lapsus, je edini še možen zaključek ta, da do pobotanja s toženkinim podpisom tega tožničinega predloga pač ni prišlo, ne pa da je tista pogodba nekaj drugega kot to, kakor se glasi.
Izpodbojna tožba ni sklepčna. Prvič, gre za pogodbo med tretjimi, izpodbojna pa so samo dejanja stečajnega dolžnika. In drugič, navedena pogodba je ustvarila pogoje, da družba A. pride v položaj, da bodisi sama s cedirano terjatvijo za plačilo najemnine pobota (kar ji glede na zgoraj opisani lapsus ni uspelo) tožničino terjatev za plačilo kupnine bodisi da se ta pobot zgodi samodejno kot pravna posledica začetka stečajnega postopka. To (oboje) pa je dovoljeno.
Ker so bile kompenzacije časovno povsem blizu nakupom, je ob odsotnosti toženkinih navedb o stvarno utemeljenem in razumnem poslovnem razlogu za nakup žage za les, stroja za električno varjenje in treh različnih vrst kablov utemeljeno sklepati, da so bili navidezni ločeni nakupi in poboti kupnine z najemnino sestavni deli prikritih nadomestnih izpolnitev.