Pri priglašenih stroških, ki jih je tožena stranka sama imela s pridobitvijo overjenega prevoda, gre tudi po presoji pritožbenega sodišča, za dejansko izkazane stroške in stroške, ki so bili potrebni za postopek.
Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Med prekinitvijo postopka sodišče ne more opravljati procesnih dejanj, dejanja stranke pa, dokler traja prekinitev, nimajo učinka proti drugi stranki. Veljavo izgubijo tudi vsi pozivi in razpisani naroki.
prodajna pogodba - pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - materialno pravo - ugovorne navedbe - trditveno in dokazno breme - napotki pritožbenega sodišča - pravna dejanja - pravna vprašanja - ponovno sojenje
Skladno s prvim odstavkom 362. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP je moralo sodišče prve stopnje le opraviti pravdna dejanja in obravnavati sporna vprašanja, kar je tudi storilo. Nižja sodišča niso vezana na pravna in materialna stališča višjih sodišč, za kar se očitno zavzema pritožba, zato do zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni prišlo. S pritožbo toženka torej želi preko lastne razlage določb in pogojev pogodbe, ki se nanašajo na po pogodbi predvideni (redni) prodaji nepremičnine in izvedbi investicije, neutemeljeno na tožnike prevaliti nekakšno dodatno trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki jih tožniki za utemeljenost zahtevka po določbah 5.2. in zadnjega odstavka 2.3. člena pogodbe niso bili dolžni zatrjevati in izkazovati.
Sodišče prve stopnje je ob zatrjevanju tožeče stranke, da sta se sedaj pravdni stranki dogovorili o vseh bistvenih sestavinah obeh prodajnih pogodb (III. točka I. vloge tožeče stranke z dne 23. 3. 2017) in da si je tožena stranka premislila in ju do 25. 11. 2014 ni podpisala (VII. točka II. vloge tožeče stranke z dne 9. 11. 2017), moralo ugotavljati glede na trditve tožene stranke, da do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo in da je zato tožeča stranka ravnala v lastnem riziku, ko je uredila etažno lastnino za zgradbo, pridobila energetsko izkaznico in odstranila opremo iz stanovanj ter s tem imela strošek v višini vtoževane terjatve, ali je bila prodajna pogodba res sklenjena in ali je bila tožeča stranka zavedena s strani tožene stranke, da bo pogodba podpisana do 25. 11. 2014. Prodajna pogodba je sklenjena, ko pogodbeni stranki dosežeta sporazum o predmetu in ceni (435. člen OZ).
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - vložitev tožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - pravilna odmera sodne takse - odločanje po sodniku posamezniku - pristojnost razpravljajočega sodnika - izdaja sklepa - pravna sposobnost
Ob vložitvi tožbe ali nasprotne tožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni bila plačana, sodišče izda nalog za plačilo sodne takse, kar je sodišče prve stopnje tudi storilo. Zoper ta plačilni nalog je tožeča stranka ugovarjala, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom. V skladu s tretjim odstavkom 34.a člena ZST-1 o ugovoru zoper plačilni nalog odloča sodnik posameznik sodišča, ki je izdalo plačilni nalog. Ta plačilni nalog je izdala sodnica, ki zadevo obravnava. Zato ni mogoče trditi, da sodnica, ki je izdala sklep, ni imela pravne sposobnosti za izdajo sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024324
OZ člen 782, 782/2. ZPP člen 7, 7/1, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14
pogodba o svetovanju - mandatna pogodba - predčasno prenehanje pogodbe - razdor pogodbe - fiksna cena - pogodba na ključ - pogodbeni interes - odškodnina za predčasno prenehanje pogodbe - pogodbeno dogovorjena odškodnina - odstop naročitelja od pogodbe - razlogi za odstop od pogodbe - prekoračitev trditvene podlage strank - nejasnost razlogov sodbe
782. člen OZ določa, da v primeru, če naročitelj odstopi od pogodbe, po kateri gre prevzemniku naročila plačilo za njegov trud, mu mora naročitelj izplačati ustrezen del plačila in mu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi odstopa od pogodbe, če za odstop ni bilo utemeljenih razlogov.
zmotna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena
Gre za situacijo, ko sodišče prve stopnje glede na zgoraj opisano ni upoštevalo metodološkega napotka iz 8. člena ZPP in sta podani dve kršitvi. Prva je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče prve stopnje kot navaja tudi samo zaslišalo zakonitega zastopnika toženke, ki je izpovedal tudi v tej smeri, nato pa o izvedbi ter (ne)upoštevanju (dokazni oceni) tega dokaza v obrazložitvi sodbe ni navedlo ničesar, čeprav je zaključilo, da toženka ni izkazala obstoja nasprotne terjatve. Hkrati je podana tudi zmotna ugotovitev dejanskega stanja, saj je v preostalem delu argumentacija sodišča prve stopnje v zvezi s predloženimi računi sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, a je vsebinsko neprepričljiva, ker je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
gospodarski spor majhne vrednosti - izvedba dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - zaslišanje priče - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - neopravičen izostanek z naroka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enako varstvo pravic v postopku - pravica do pritožbe - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza, če je ta: 1. nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, 2. nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, 3. popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva ali 4. prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi stranka dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2.a odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi kot razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem prič A. Z. in J. M. navedlo njun neopravičen izostanek z naroka za glavno obravnavo dne 21.11.2018. Posledica, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je predpisana za primer, ko z zaslišanja neopravičeno izostane stranka (2. odstavek 258. člena ZPP), posledice neopravičenega izostanka priče pa so urejene v 241. členu ZPP. Slednji pa ne predvideva opustitve zaslišanja priče. Izostanek omenjenih prič z naroka, ne glede na njegov razlog, torej ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev dokaza z njunim zaslišanjem.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - delni uspeh v pravdi - prevalitev plačila sodne takse - prevalitev plačila takse na nasprotno stranko - taksne oprostitve na podlagi zakona
Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče tožeče stranke, da določbe 15. člena ZST-1 ne pridejo v poštev v primerih taksne oprostitve na podlagi samega zakona. V obravnavanem primeru gre namreč za povrnitev sodne takse kot stroškov postopka, za slednje pa taksna oprostitev, bodisi na podlagi samega zakona, bodisi na podlagi odločbe sodišča, ne more učinkovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024263
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 83, 101, 101/1, 619, 766, 766/1. ZEKom-1 člen 3, 3-50, 129, 129/5
gospodarski spor majhne vrednosti - obrazložitev sodbe - ugovor neizpolnjene pogodbe - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - razlaga pogodbenih določil - naročniška pogodba - podjemna pogodba - mandatna pogodba - dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - izpodbijanje dejanskega stanja - vezanost na dejansko stanje ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje - nedopustni pritožbeni razlogi
Sodišče se ni dolžno opredeljevati do prav vseh navedb strank, pač pa se je dolžno opredeliti do tistih navedb, ki so za odločitev relevantne. Prav tako se ni dolžno opredeliti do vseh izvedenih dokazov, ampak le do tistih, ki so za odločitev pravno relevantni. Ugovor neizpolnjene pogodbe je mogoče uveljavljati le v okviru istega razmerja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00024332
ZPP člen 337, 337/1, 495, 495/1. OZ člen 288, 788
gospodarski spor majhne vrednosti - komisijska pogodba - komisijska prodaja - delna pripoznava - delno plačilo dolga - vrstni red poplačila - vračunanje obresti in stroškov - nedovoljena pritožbena novota
Pritožbena trditev, da je tožena stranka ob plačilu 3.850,00 EUR tožeči stranki jasno sporočila, da z izvedenim poplačilom priznanega dela terjatve poplačuje neporavnane račune po historičnem vrstnem redu izstavitve, predstavlja pritožbeno novoto. Tožena stranka te trditve pred sodiščem prve stopnje ni podala, niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj te trditve ni podala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Zato je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - primerna denarna odpravnina - sodni preizkus denarne odpravnine - sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - mnenje poravnalnega odbora - vročanje mnenja strankam - pravica stranke do izjave - vezanost sodišča na mnenje - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - pravica do pritožbe
Nima prav nasprotni udeleženec, ko v odgovoru na pritožbo navede, da ni potrebe po tem, da se mnenje poravnalnega odbora vroča v izjavo strankam postopka ter da gre za dupliciranje postopka. Pravica do izjave, katere konkretizacija je vročanje procesnega gradiva strankam z možnostjo, da odgovorijo nanj, je temelj sodnih postopkov. Pri tem ni pomembno, da gre za nepravdni postopek in mnenje telesa, ki ga ustanavlja ZGD-1 v 609. členu, saj se v nepravdnem postopku uporabljajo pravila ZPP, poleg tega 4. člen ZNP izrecno določa, da je treba strankam dati možnost, da se izjavijo. Izjema od tega pravila mora biti zakonsko določena. Določbe ZGD-1, ki urejajo sodni preizkus menjalnega razmerja, takšne določbe, ki bi onemogočala razpravo o mnenju poravnalnega odbora, nimajo.
ZPP člen 307, 307/4, 317, 317/1, 319, 339, 339/2, 339/2-12, 354, 354/3. ZIZ člen 17, 17/2, 20a. ZN člen 4
že pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - zavrženje tožbe - izvensodna poravnava po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji - neposredno izvršljiv notarski zapis - nepravnomočna sodba - pritožba zoper sodbo - obstoj izvršilnega naslova - odpoved zahtevku
Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Navedeno velja tudi za pritožbeno sodišče, saj zaradi vložene pritožbe sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta se pravdni stranki z izvensodno poravnavo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 26. 4. 2019, dogovorili o plačilu terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Neposredno izvršljiv notarski zapis je namreč izvršilni naslov, kar pomeni, da tožeča stranka že ima podlago za uveljavitev v konkretnem notarskem zapisu dogovorjenih pravic in sodišče ne sme odločiti drugače.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. OZ člen 111, 111/1
ustanovitev stavbne pravice - nadomestilo za stavbno pravico - učinki razvezane pogodbe - prekinitev in mirovanje postopka - predhodno vprašanje
Sodna praksa je glede reševanja predhodnih vprašanj že večkrat zavzela stališče, da o predhodnem ali prejudicialnem vprašanju iz prvega odstavka 13. člena ZPP govorimo, kadar je meritorna rešitev odvisna od vprašanja, ali obstoji ali ne obstoji kakšna druga pravica ali pravno razmerje. V takem primeru lahko sodišče samo reši to vprašanje, ali pa postopek prekine do takrat, ko bo to vprašanje rešeno na svojem matičnem področju. Pri odločanju o teh vprašanjih se mora sodišče ravnati po načelu smotrnosti (če je postopek na matičnem področju že v teku, če se nakazuje hiter zaključek postopka, da se izogne nevarnosti, da bi prišlo do dveh različnih odločitev, zaradi česar bi se postavilo vprašanje pravne varnosti in podobno). Če pa sodišče sklene, da predhodnega vprašanja samo ne bo reševalo, potem mora postopek po 1. točki prvega odstavka 206. člena prekiniti.
Sodišče prve stopnje je zavrnitev oziroma neizvedbo dokaza z zaslišanjem toženke obrazložilo, in sicer je bilo njeno zaslišanje zavrnjeno, ker se kljub pravilnemu vabljenju ni odzvala na vabilo za zaslišanje. Gre za utemeljen razlog za neizvedbo dokaza z zaslišanjem ene izmed strank po drugem odstavku 258. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
ZPP člen 142, 142/4, 343, 343/4. ZST-1 člen 14a, 14a/3
pravni interes za pritožbo - fikcija vročitve - začetek teka roka - oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Ker se pravni položaj drugo tožnice zaradi odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša izključno in zgolj na prvo tožnico, v ničemer ne bi izboljšal je višje sodišče njeno pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa za pritožbo zavrglo. Petnajsti dan bi drugo tožnica lahko še sama dvignila poštno pošiljko, zato ji je bila 31. 1. 2019 pošiljka puščena v hišnem predalčniku. To pa ne pomeni samo po sebi, da je osemdnevni rok za dopolnitev začel teči 1. 2. 2019, ampak že 31. 1. 2019. Sodišče prve stopnje je zato pravilno v razlogih izpodbijanega sklepa razložilo, da je osemdnevni rok za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse drugi tožnici iztekel 7. 2. 2019 in ne 11. 2. 2019.
poučitev o procesnih pravicah - opozorilo stranki - vložitev vloge na nepristojno sodišče - izjema - očitna pomota stranke - neizpolnitev pogoja - nevednost vložnika, ki nima pooblaščenca - odgovor na tožbo - vloga, vezana na rok
V tem primeru ni mogoče uporabiti desetega odstavka 112. člena ZPP. Tožena stranka je bila namreč pravilno in izrecno poučena, na katero sodišče mora vlogo vložiti, to je na Okrožno sodišče v Ljubljani. Tega pa ni storila, pač pa je vlogo ne le poslala, ampak tudi naslovila na Okrajno sodišče v Ljubljani. Za očitno pomoto pa po ustaljeni sodni prakse ne gre v primeru, ko je vloga tako naslovljena, kot tudi poslana na nepristojno sodišče.
Drugi odstavek izreka prvostopenjske sodbe je bil glede povrnitve stroškov očitno pomotno zapisan. V njem je bilo zapisano, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške. Nasprotno pa je bilo v obrazložitvi sodbe na r. št. 7 jasno zapisano, da je tožeča stranka tista, ki mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške. Tudi iz zadnjega stavka v tem odstavku je jasno razvidno, da je tožena stranka tista, ki je upravičena do povrnitve stroškov. To je v skladu z njenim uspehom v pravdnem postopku. S popravnim sklepom je torej prvostopenjsko sodišče le uskladilo ta del izreka prvostopenjske sodbe z obrazložitvijo, odločitev pa je po svojem smislu ostala enaka.
V zasledovanju ohranjanja vrednosti domače valute nasproti tuji valuti ni nič nedopustnega ali nemoralnega, četudi sam posel ni vezan na tujo valuto. Gre za dodatno zavarovanje vrednosti denarja. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da špekulativni posli kot taki niso prepovedani ali nemoralni. To postanejo šele, če obstajajo kakšne druge okoliščine, ki kažejo na to, da niso v skladu s prisilnimi predpisi, ustavo ali moralnimi načeli. Tožeča stranka bi morala konkretno pojasniti, katere okoliščine so tiste, ki kažejo, da je tožena stranka ravnala v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Le dejstvo visoke obrestne mere, ki predstavlja plačilo za dano posojilo, in dogovor o valutni opciji, ki predstavlja zavarovanje vrednosti domačega denarja nasproti tujemu denarju, sama po sebi ne predstavljata ravnanja v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Temeljna značilnost valutne opcije je, da njena končna vrednost v trenutku sklepanja posla ni znana, saj gre za tvegan, špekulativen posel. To pomeni, da je njena končna vrednost odvisna od zunanje spremenljivke, ki ne izhaja iz samega pravnega posla in je nepredvidljiva. Pravdni stranki sta s sklenitvijo dogovora soglašali s tem, da bo končna vrednost odvisna od zunanje spremenljivke. Zato tožeča stranka s pritožbenimi očitki, da predmet dogovora v času sklenitve dogovora ni bil določen, ne more uspeti. Določnost višine obveznosti po valutni opciji ob sklenitvi dogovora je namreč v nasprotju s samo naravo valutne opcije. Glede na navedeno je tako v tem primeru treba preveriti le, ali so elementi, po katerih se bo določila vrednost valutne opcije, določeni oziroma določljivi. Prav to pa je preverilo sodišče prve stopnje. Pogodba je oderuška, če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost (subjektivni element) in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti (objektivni element; prvi odstavek 119. člena OZ). O oderuški pogodbi lahko govorimo le, če sta kumulativno izpolnjena objektivni in subjektivni element. Domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ za gospodarske pogodbe ne velja. Posojilna pogodba, ki sta jo sklenili stranki, je gospodarska pogodba, saj je bila sklenjena med gospodarskima družbama. Zato bi tožeča stranka morala zatrjevati in dokazati oba elementa oderuške pogodbe. Domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ za poroka - fizično osebo, ki da poroštveno izjavo h gospodarski pogodbi, ne velja avtomatsko in bi zato tudi drugi tožnik moral zatrjevati in dokazati subjektivni in objektivni element oderuškega dogovora v razmerju do njega.