povračilo stroškov postopka - prijava terjatev v stečaju - dolžnost prijave terjatev v stečajnem postopku - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov - načelo koncentracije
Iz 3. točke drugega odstavka in šestega odstavka 60. člena ZFPPIPP je jasno razvidno, da mora upnik v postopku zaradi insolventnosti prijaviti tudi vse stroške uveljavljanja terjatev, ki so mu do začetka stečajnega postopka že nastali, pri tem pa ni pomembno, ali je o teh stroških sodišče že odločalo. ZFPPIPP v 60. členu ne govori o pravnomočno odločenih stroških, temveč le o nastalih stroških. Gledano celovito oba postopka je treba upoštevati, da je tožeča stranka preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženo stranko v tej pravdi uspela. Toženi stranki pa tudi ni mogoče priznati povračila stroškov, ki so ji nastali z neupravičenim nasprotovanjem zahtevku.
gospodarski spor - pomanjkanje razlogov - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ”dogovor” ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.
dokazovanje z izvedencem - jamčevanje za stvarne napake - napake gradnje - garancija
Garancija za kvalitetno izvedbo del pa pogodbeni stranki v primeru napak pri izvedbi del ne zavezuje za nekaj več kot pri jamčevanju za napake po določbah OZ, temveč naročniku del praviloma omogoča, da je obdobje jamčevanja za napake daljše kot je pri jamčevanju po OZ in tudi uveljavljanje zahtevkov po sodni poti ni vezano na tako stroge prekluzivne roke kot pri jamčevalnih zahtevkih. Po določbi 634. člena OZ mora naročnik del izvajalca del o ugotovljenih (skritih) napakah obvestiti najkasneje v enem mesecu od tedaj, ko je napaka odkrita. Po preteku dveh let od prevzema del, se naročnik del tudi na skrite napake ne more več sklicevati. Po določbi 635. člena OZ naročnik del po enem letu od obvestila ne more več sodno uveljavljati svojih pravic iz jamčevanja za napake. Drugače pa je pri dani garancijski zavezi, kjer naročnika zavezuje dolžnost, da o napakah izvajalca obvesti ( ker je seveda njegov interes, da se napake odpravijo), tožbo pa lahko vloži kadarkoli med garancijskim rokom (tudi zadnji dan garancijskega roka) pa v svojih pravic iz garancije ne bo izgubil. Garancijo urejajo Posebne gradbene uzance (PGU), ki se v pogodbenih razmerjih med gospodarskimi subjekti uporabljajo, četudi se pogodbeni stranki nista posebej dogovorili za njihovo uporabo. Odločitev glede tega ali je z izvedenskim mnenjem zadosti razjasnjeno strokovno vprašanje zaradi katerega je sodišče odločilo, da izvede dokaz z izvedencem, je na sodišču prve stopnje in potem, ko je izvedenka podala pisno izvedensko mnenje in ga nato še pisno in ustno dopolnila, je tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno štelo, da je izvedensko mnenje odgovorilo na strokovno vprašanje glede vzroka za zamakanje v objekt in zgolj zato, ker izvedensko mnenje vzroka za zamakanje ni našlo v izdelavi svetlobnika, mu ni mogoče očitati, da je nestrokovno in nejasno in necelovito.
ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2
materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZPP člen 370, 370/1, 394, 394-10
vrnitev sodne takse - predlog za obnovo postopka - nastanek taksne obveznosti - zavrnitev predloga za obnovo postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo
Pritožnica je naprej vložila predlog za obnovo postopka in potem še revizijo zoper odločbo v rednem postopku. S prvim izrednim sredstvom je bila neuspešna, z drugim uspešna. Kot nedvomno izhaja iz samih določb ZPP, gre za dva ločena postopka, ki ju je tožnica vodila. Ni mogoča razlaga, kot jo ponuja pritožnica, da zaradi uspeha z enim izrednim pravnim sredstvom, to pomeni tudi uspeh drugega (izrednega) pravnega sredstva, saj se pri obeh presojajo povsem drugi dejanski stanovi upoštevaje druge pravne podlage.
OZ-UPB1 člen 349, 349/1, 480,480/1. ZPP-UPB3 člen 214, 337, 337/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19
enoletni prekluzivni rok za vložitev tožbe - zahtevek za znižanje cene - izvenpravdno izvedensko mnenje - sklep o imenovanju izvedenca - pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov - 3-letni zastaralni rok - nedopustne pritožbene novote - prevara prodajalca - enoletni prekluzivni rok
Enoletni prekluzivni rok iz prvega odstavka 480. člena OZ je potekel v času, ko je tožeča stranka napako aktivno odpravljala in je tožena stranka torej upravičeno pričakovala, da bo le-ta odpravljena, oziroma da bo njen ugovor rešen brez pravde. V takem primeru bi ob strogem upoštevanju zakonskega prekluzivnega roka tožena stranka svoje pravice izgubila, še preden jih je sploh imela možnost uveljaviti. To pa bi bilo v nasprotju z namenom določbe prvega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim kupec v primeru prodajalčevega zavajanja (prevare) ohrani svoje pravice iz naslova napak prodane stvari tudi po poteku zakonskega prekluzivnega roka.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - prodaja vozila - izročitev vozil v posest
Tudi če je v 1. členu kupoprodajne pogodbe zapisano, da tožena stranka - prodajalka kot lastnica proda in prepusti v last ter posest kupcu svoje motorno vozilo (priloga B 2), to v okoliščinah tega primera ni dokazovalo dejanske izročitve v posest.
delno plačilo - vračunavanje - namen plačila - zmotna uporaba materialnega prava
Pritožba toženke utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje z izpostavljeno presojo zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer prvi odstavek 287. člena OZ, po katerem se, če je med istima osebama več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadošča, da bi se mogle vse poravnati, in če ni sporazuma, obveznosti vračunajo po istem vrstnem redu, ki ga določi dolžnik najpozneje ob izpolnitvi. Slovenski računovodski standardi se nanašajo na, kot pove že njihovo ime, računovodenje, medtem ko je treba za presojo vprašanja vračunavanja uporabiti (med drugimi) zgoraj izpostavljeno določbo OZ. Skladno z navedenim se je sodišče prve stopnje zmotno oziroma v povsem pretirani meri oprlo na vprašanje (pravilnega) računovodenja. Po omenjeni določbi OZ lahko dolžnik obveznost, ki jo plačuje, navede ali v namenu nakazila ali pa uporabi referenčno številko obveznosti (sklic), ki jo je v izdanem računu določil upnik. Povedano drugače, sklic ni obvezen, ampak zadošča že opredelitev namena nakazila, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, temveč je zmotno zaključilo, da toženka z opredelitvijo namenov plačil ni v zadostni meri specificirala obveznosti, ki jih je plačevala.
ZPP člen 212, 285. SPZ člen 106, 115, 119. SZ-1 člen 2, 2/5. ZVEtL-1 člen 1. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2, 7
upravljanje poslovne stavbe - poslovni prostor - etažna lastnina - delitev stroškov - trditveno breme - dokazno breme - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - pravica do izjave - nesklepčnost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - procesna neaktivnost stranke - ključ delitve obratovalnih stroškov - posel izrednega upravljanja - soglasje vseh etažnih lastnikov - prerekanje trditev - pomanjkljive trditve - plačilo prispevka v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad
Ustrezno materialnopravno podlago za presojo spornega razmerja med strankama predstavlja SPZ, saj ureja etažno lastnino kot splošni institut, ki se uporablja za vse oblike nastanka etažne lastnine in posebej ne ureja specifičnega namena stavbe, ki je v etažni lastnini. Vztrajanje tožeče stranke pri uporabi drugačnega ključa delitve je, za uspešen preizkus višine tožbenega zahtevka v tem delu, tako od nje terjalo tudi ustrezna pojasnila o veljavno sklenjenem sporazumu glede takšnega načina obračunavanja. Ker teh trditev tožeča stranka kljub ugovoru tožene stranke v nadaljevanju postopka ni podala, sta stališče sodišča prve stopnje, da utemeljenost iztoževanih zneskov po zatrjevani pogodbeni podlagi ni preverljiva, in posledična odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka, pravilna.
izdaja odločbe brez razpisa naroka - pogoji za odločitev brez naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - presoja dokazov - sporno dejansko stanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Zahteva za izvedbo naroka mora biti vedno izrecna in ne zadostuje le predlog za zaslišanje strank ali prič. Čim sodišče presoja listine, dejansko stanje ni nesporno. Predpostavka iz 488. člena ZPP je izpolnjena le, ko sodišče opravi le zaključek - vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o določanju zavarovalne osnove (2013) člen 2
izgubljeni zaslužek priče - nagrada in stroški izvedenca - obrazloženost sklepa o odmeri nagrade - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Priporočena cena ure inženirske storitve je uradna referenčna cena pri določanju urnih postavk inženirjev, med katere sodi tudi priča (samostojni podjetnik), in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča v celoti sprejemljiva kot podlaga za izračun njenega izgubljenega zaslužka. Sodna praksa stoji enotno na stališču, da gre za zelo zahtevno izvedensko delo le, ko le-to odstopa od standardne zahtevnosti in so torej podane izjemne okoliščine, zaradi katerih izvedensko delo odstopa od povprečnih nalog izvedencev. Glede na to mora sodišče svojo odločitev o priznani nagradi izvedencu ustrezno utemeljiti in ob tem pojasniti, zakaj ocenjuje izdelan izvid in mnenje v konkretni zadevi za zelo zahtevnega, izvedenec pa mora v dvomu obseg in zahtevnost svojega dela sodišču ustrezno obrazložiti. Enako pa velja tudi glede odmere materialnih stroškov izvedenca. V skladu z novim Pravilnikom o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih se izvedencu priznajo vsi tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi s konkretnim izvedenskim delom dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal.
FINANČNO POSLOVANJE - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022314
OZ-UPB1 člen 60. ZFPPIPP-UPB8 člen 265, 265/3, 268, 268/4
finančni leasing - odstop od pogodbe v stečajnem postopku - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - prijava terjatev v stečajnem postopku - zastaranje terjatve
Oblikovalno upravičenje do odstopa od pogodbe pogodbena stranka res uresniči že z izjavo volje, vendar mora biti ta izjava (ki je lahko z besedami, običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem) nedvoumna, iz nje je mogoče zanesljivo sklepati, da izjavljena volja obstoji. Iz ravnanja tožeče stranke na obstoj volje odstopiti od pogodbe ni bilo mogoče zanesljivo sklepati (pisna izjava je nasprotovala dejanskemu nadaljnjemu izvrševanju pogodb).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00022265
ZIZ-UPB4 člen 270, 270/4, 271, 271/1, 271/1-2, 271/1-3. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 14/3, 14/3-1,14/3-2, 261, 271, 271/1, 271/1-1,278, 278/2. ZGD-1-UPB3 člen 498, 499. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečaju - domneva obstoja nevarnosti - nedovoljene pritožbene novote - meritorna odločitev o zahtevku - verjetnost obstoja denarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo
O obstoju verjetnosti terjatve je bilo torej meritorno odločeno s sodno odločbo, kar mora pritožbeno sodišče v okviru konkretnega pritožbenega postopka zavarovanja te terjatve upoštevati kot pravno učinkovito okoliščino.
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - sprememba zakona - odprava pomanjkljivosti tožbe - odpravljiva pomanjkljivost tožbe - pravdna stranka
Če sodišče ugotovi, da je stranka umrla pred vložitvijo tožbe, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke naj popravi v tožbi ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo z novelo ZPP-E spremenjenega prvega odstavka 81. člena. Zmotna uporaba določbe prvega odstavka 81. člena ZPP pa je vplivala na pravilnost odločitve, saj brez presoje, ali se da ugotovljena pomanjkljivost odpraviti in brez poziva tožeči stranki v skladu z določbo v času odločanja veljavnega prvega odstavka 81. člena ZPP, sodišče prve stopnje v petem odstavku 81. člena ZPP ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00022079
ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1. SPZ člen 66, 66/3, 107, 124, 124/1. ZPP člen 13, 13/1
predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - predkupna pravica solastnika - solastnina - dejanska etažna lastnina - nastanek etažne lastnine - predkupna pravica etažnega lastnika - predhodno vprašanje
Po presoji pritožbenega sodišča upnica s pritožbo ne more uspeti, saj je sodišče prve stopnje kot bistveno pravilno ugotovilo, da je na poslovni stavbi na navedenem naslovu v zemljiški knjigi vknjižena solastnina, kar tudi v pritožbenem postopku ni sporno. To pa pomeni, da je poslovna stavba neetažirana. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo (107. člen SPZ). Za nastanek etažne lastnine je torej odločanje pridržano posebnim organom oziroma posebnemu postopku, zato tega vprašanja ne more rešiti sodišče kot predhodnega vprašanja v sporu, s katerim bi upnica od dolžnice zahtevala sklenitev prodajne pogodbe za nakup poslovnih prostorov. V sporu med upnico in dolžnico oziroma v postopku zavarovanja drugi solastniki poslovnih prostorov v tej stavbi ne sodelujejo, zato bi bilo z odločanjem o dejanski etažni lastnini kot o predhodnem vprašanju poseženo v njihovo zakonito predkupno pravico, ne da bi imeli drugi solastniki sploh možnost sodelovati v postopku in se o zahtevku upnice izjaviti. Ni mogoče spregledati, da je zakonita predkupna pravica urejena ne le v tretjem odstavku 66. člena SPZ, po katerem imajo drugi solastniki pri prodaji solastne nepremičnine predkupno pravico, temveč je določena tudi v 124. členu SPZ. Če ima nepremičnina dva ali več etažnih lastnikov in nima več kot pet posameznih delov, imajo pri prodaji posameznega dela v etažni lastnini drugi etažni lastniki predkupno pravico (prvi odstavek 124. člena SPZ). Tudi če bi bilo mogoče pritrditi upničinim pritožbenim navedbam o tem, da je treba solastnike v stavbi na naslovu ... šteti za etažne lastnike, bi bilo treba upoštevati navedeno določbo, po kateri imajo drugi etažni lastniki v primeru prodaje posameznega dela prav tako zakonito predkupno pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC00022576
Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 3, 4, 4/3. ZMZPP člen 8, 20. Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 8. OZ člen 349
materialno procesno vodstvo - uporaba materialnega prava - uporaba mednarodne konvencije - ugovor zastaranja
Sodišče prve stopnje pravdni stranki v okviru materialnega procesnega vodstva ni seznanilo o svoji odločitvi, da bo sporno razmerje presojalo po Dunajski konvenciji oziroma po Konvenciji o zastaranju terjatev na področju mednarodnega nakupa in prodaje blaga. To bi tudi po mnenju pritožbenega sodišča moralo narediti, ker je tožeča stranka vztrajala, da je sporno razmerje potrebno presojati po madžarskem pravu, tožena stranka pa po slovenskem pravu. Pravdnima strankama tako ni omogočilo, da se izjasnita v zvezi s stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, hkrati pa v izpodbijani sodbi ni obrazložilo, zakaj šteje kot nepomembne navedbe tožene stranke v zvezi s svojim stališčem, da se mora sporno razmerje presojati po slovenskem pravu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata pravdni stranki sedež v državah članicah Evropske Unije in v tem primeru se sporno razmerje presoja pa določbah Uredbe (ES) št. 593/2008 z dne 17. 6. 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I). Po določbi 1.člena Uredbe Rim I se ta uporablja za pogodbena obligacijska razmerja v civilnih in gospodarskih zadevah v primerih, ko pride do kolizije med zakoni več držav. Sodišče prve stopnje bo moralo glede na zatrjevanje strank šele ugotoviti, katero materialno pravo je glede na Uredbo Rim I uporabiti za presojo spornega razmerja in pri tem ne prezreti, da stranki lahko uporabo Konvencij izključita tudi s konkludentnimi ravnanji, če bo ugotovilo, da bi za presojo spornega razmerja sicer moralo uporabiti Konvenciji. Tako bo moralo ugotavljati voljo pogodbenih strank tudi glede uporabe obeh Konvencij
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/2, 47/4. ZPP člen 249, 249/1
sodni cenilec - stroški in nagrada sodnega cenilca - povečanje nagrade - zahtevnost mnenja oziroma cenitve - posebno specialistično strokovno znanje - standard obrazloženosti sklepa
Oblikovanje specifičnemu primeru prilagojenih modelov (in nato njihova aplikacija) lahko presega strokovno znanje, ki se običajno pričakuje za izdelavo cenitev.
nesreča na delovnem mestu - regresni zahtevek - premoženjska škoda - odgovornost delodajalca - opustitev ukrepov iz varstva pri delu - organizacija delovnega procesa - nadzor nad delavcem - usposabljanje delavca
Ob zgoraj izpostavljenih bistvenih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je tožničina škoda (predmetna nesreča oziroma posledični stroški zdravljenja poškodovanega delavca) v vzročni zvezi s toženkinim protipravnim ravnanjem. Toženka je namreč (tudi preko ravnanja ostalih treh delavcev) opustila ukrepe iz varstva pri delu (ni ustrezno organizirala delovnega procesa, ni izvajala ustreznega nadzora nad delom delavcev in delavcev ni ustrezno usposobila), zaradi česar je prišlo do obravnavane delovne nesreče. Pritožbeno sodišče ob tem soglaša s presojo, da ob zgoraj izpostavljenih okoliščinah ni mogoče najti nobenega (so)prispevka poškodovanega delavca k nastali škodi oziroma izključitve odškodninske odgovornosti toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022122
OZ člen 239, 239/1, 419, 435. ZPP člen 7, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14
dobava blaga - odstop terjatve (cesija) - večkratna cesija iste terjatve - obvestilo o odstopu - stanje ob zaključku glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - domneva priznanja dejstev - pavšalni ugovori - pravica do dokaza - pravno relevantna dejstva - nesporna dejstva - nepotreben dokaz - predlaganje dokazov - razpravno načelo - pomanjkljivosti, zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti
Sodišče prve stopnje lahko, izhajajoč iz časovnih mej pravnomočnosti, pri odločanju o zadevi upošteva vsa dejstva, ki so obstajala do trenutka zaključka glavne obravnave (in so se stranke nanje pravočasno sklicevale). Za dolžnika naznanilo o sklenjeni pogodbi o odstopu ne pomeni nič drugega kot manifestacijo tujega pravnega razmerja, pomembno pa je le zaradi tega, ker (šele) z njim nastane dolžnikova obveznost, da terjatev namesto odstopniku veljavno izpolni prevzemniku.