Obe vrsti pogodb torej za nastanek obveznosti plačila zahtevata, da podjemnik oz. mandatar svojo obveznost, ki je določena s pogodbo, izpolni. Ne razlikujeta se v tem, ali je podjemnik oz. mandatar dolžan izpolniti svojo obveznost, pač pa (le) v tem, na kakšen način oz. kako podjemnik oz. mandatar svojo obveznost pravilno izpolni. Izpolniti pa jo mora v obeh primerih.
predlog za oprostitev sodne takse - dokazno breme o obstoju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse za pritožbo
Tudi če tožena stranka svoje dejavnosti ne more več opravljati, to ne pomeni nujno, da nima ustreznih sredstev za vodenje postopkov oziroma za plačilo sodne takse. Postopek insolventnosti sam po sebi ne more pomeniti, da je stranka, ki je v takem postopku že zaradi tega dejstva oproščena plačila sodne takse oziroma da je njen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse že samo iz tega razloga utemeljen. Postopek insolventnosti in obveznost plačila sodne takse se ne izključujeta. Gospodarska družba si mora, še toliko bolj kot fizična oseba, saj je vendarle ustanovljena z namenom opravljanja dejavnosti in v tem okviru ustvarjanja prihodkov, prizadevati denarna sredstva za plačilo sodne takse dobiti.
Čim je ugodeno predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, plačilo slednje ni več predpostavka za vsebinsko odločanje o vlogi. Navedeno izhaja že iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo. A contrario vloge (v tem primeru pritožbe) ni mogoče šteti za umaknjeno, če obstajajo pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.
odstop terjatev - pogodba o odstopu terjatev - oderuška pogodba - solidarni porok in plačnik - prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka
Ni razloga, da bi bila odgovornost fizične osebe, ki prevzame poroštvo za obveznosti iz gospodarske pogodbe, v kateri so dogovorjene pogodbene obresti, ki za več kot 50 % presegajo predpisano obrestno mero zakonskih zamudnih obresti, vedno omejena le na plačilo obresti do te meje oziroma da bi v tovrstnih primerih veljala domneva, da so tako dogovorjene obresti v razmerju do poroka oderuške. Sledeč navedenemu stališču, da se domneva iz prvega odstavka 377. člena OZ ne uporabi, mora porok dokazati obstoj dejstev oderuške pogodbe.
ZGD-1 člen 284, 300, 300/6, 304, 305, 305/4, 390, 399.
skupščina delniške družbe - izpodbijanje sklepov skupščine - ničnost sklepov skupščine - ničnostni razlogi - javni red in morala - sklep skupščine o uporabi bilančnega dobička - delničarjeva pravica do obveščenosti - nasprotni predlog - objava predloga delničarja - notarski zapis
Iz notarskega zapisnika o poteku skupščine in sprejetih sklepih je razvidno, da je predsednik skupščine pobude in nasprotne predloge tožnika v celoti prebral navzočim. Zato so bili navzoči delničarji seznanjeni s stališči in predlogi tožnika, čeprav njegovo pisanje ni bilo objavljeno pred skupščino, za kar glede na to, da je tožena stranka pisanje prejela en dan pred skupščino ali na sam dan skupščine (točen datum niti ni pomemben, ker je oboje prepozno za objavo), niti ni bilo časa. Ugotovitve sodišča prve stopnje so tako povsem pravilne. Tožeča stranka v pritožbi tudi sama priznava, da nasprotnih predlogov ni podala v zakonskem roku. Za kršitev pravice do obveščenosti je pomembno, da bi bila vprašanja zastavljena na skupščini (pred glasovanjem, če so odgovori pomembni za odločitev). Glede na dejstvo, da je tožeča stranka sama v dopisu navedla, da naj jo tožena stranka pisno seznani v najkrajšem času po skupščini, pa iz tega tudi izhaja, da odgovori na vprašanja niti niso pomembni za glasovanje na sami skupščini. Vsekakor pa je nelogično, da če tožeča stranka na skupščini ne bi prejela odgovorov na na skupščini postavljena vprašanja, ne bi zahtevala tudi, da se to vpiše v zapisnik skupščine, vse v smislu četrtega odstavka 305. člena ZGD-1. Ni jasno, v čem naj bi bil v nasprotju z moralo sklep o razporeditvi bilančnega dobička iz točke 5.a. Tudi če je večinski delničar zasledoval svojo finančno sanacijo, tu ne gre za nek nemoralen cilj; delničarji imajo tako ali tako interes za izplačilo dobička, za kaj ga bodo porabili, pa se drugih delničarjev in družbe ne tiče.
sodna poravnava - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Pritožnica v konkretnem primeru po sklenitvi sodne poravnave, ki jo je sklenila s tožnikom pred sodiščem prve stopnje, nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Zato je njena pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
gospodarski spor majhne vrednosti - zavrženje pritožbe kot prepozne - način štetja rokov - tek roka - procesnopravno relevantna dejstva - vročitev s fikcijo - procesni rok - pritožbeni rok - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Osemdnevni pritožbeni rok iz tretjega odstavka 458. člena ZPP je zakonski rok in kot tak nepodaljšljiv. Roka ne podaljšujejo sobote, nedelje in prazniki, ki so znotraj tega roka.
popravni sklep - pritožba zoper popravni sklep - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe - identifikacijski podatki dolžnika
Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - odmera sodne takse
Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbe ZPP, da v primeru, če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP), če pa vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).
Navedeno pomeni, da v takšnih zadevah tožeče stranke, iz razloga okrnjenosti dejanske in v precejšnji meri tudi pravne podlage zahtevka (pri predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in pri predlogu za izdajo plačilnega naloga), lahko podlago zahtevka povsem opredelijo šele v prvi pripravljalni vlogi. Ker je v konkretni zadevi tožnica storila le predmetno (dopolnila dejansko stanje in opredelila alternativne pravne podlage), ob tem pa ostala v okviru istega zahtevka s pripadki in v okviru istega historičnega dogodka (v okviru sporne pogodbe in plačilu stroškov za njeno izpolnjevanje), do spremembe tožbe ni prišlo. Sodišče prve stopnje torej ni bilo dolžno odločiti o spremembi tožbe, saj spremembe ni bilo, ker tvorita tožbo, na zgoraj opisani način, šele skupaj predlog za izdajo plačilnega naloga in prva pripravljalna vloga. Toženka neutemeljeno izraža stališče, da bi moralo biti sodišče, v čigar domeno sodi izvajanje dokazov (sem spada tudi odločanje o načinu izvedbe dokaza), vezano na s strani stranke predlagani način za izvedbo dokaza. Da so ratificirane mednarodne pogodbe hierarhično višji pravni akt kot ZPP, ne pomeni, da bi sodišče prve stopnje, ki deluje po slovenskem procesnem pravu, lahko preprosto spregledalo določbi 217. in 259. člena ZPP oziroma ju razlagalo na način, ki je manj obremenjujoč le za eno izmed pravdnih strank, ne pa tudi za nasprotno stranko, in ki nenazadnje niti ne bi prispeval k načelu pospešitve in ekonomičnosti postopka. Še posebej pa ne na način, ki je očitno samo bolj pogodu pričam ene izmed pravdnih strank. Nosilni razlog za utemeljitev toženkine odškodninske odgovornosti pa niti ni le v zgoraj izpostavljenem projektu čezmejnega sodelovanja s Črno Goro, temveč tudi v drugih številnih pogodbenih kršitvah toženke, ki so povsem izničile možnost izvedbe pogodbe (glej predvsem 22. točko obrazložitve izpodbijane sodbe in tudi ostale, pri čemer gre predvsem za prekinitev komunikacije, neobveščanje in na koncu še izjavo toženke, da nimajo več potrebe po sodelovanju).
ZPP člen 17, 17/2, 18. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 7, 7-1a, 7-1b, 25, 25/1, 25/1-a, 25-1b.
mednarodna pristojnost - pristojnost slovenskega sodišča - kraj izpolnitve - dogovor o pristojnosti sodišča - veljavnost dogovora o pristojnosti - splošni pogoji pogodbe - klavzula Franko tovarna - Ex works (EXW)
Pogoj pisnosti prorogacijskega sporazuma je izpolnjen le, če je stranka v pogodbi izrecno opozorjena na inkorporacijo prorogacijske klavzule v Splošnih pogojih poslovanja. Iz zadeve Estasis Salotti izhaja še, da morajo biti v tovrstnih situacijah Splošni pogoji poslovanja zainteresirani stranki tudi dejansko sporočeni. Uredba Bruselj I bis (kot že prej tudi BU) za dva najpomembnejša tipa pogodb (prodajna pogodba in pogodba o storitvah) v pododstavku (b) prvega odstavka 7. člena (prej pododstavek (b) prvega odstavka 5. člena BU) avtonomno določa, kaj šteje za kraj izpolnitve pogodbe, in sicer določa dvoje: (1) da je v vsakem primeru kot kraj izpolnitve obveznosti odločilen kraj, kjer se izpolnjuje karakteristična izpolnitev (pri prodajni pogodbi izročitev stvari), tudi če gre za tožbo za plačilo denarnega zneska (npr. kupnine), in (2) kraj, ki velja za kraj izpolnitve je določen evroavtonomno: to je pri prodajni pogodbi kraj, kamor so bile dostavljene stvari. Sodišče na pristojnost po 18. členu ZPP pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti in jo preizkusi na podlagi vseh podatkov, ki so mu na voljo, na podlagi navedb tožeče stranke v tožbi, na podlagi dejstev tožene stranke iz odgovora na tožbo in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
spor majhne vrednosti - stroški upravljanja - vzdrževanje stavbe - sprememba lastništva - obvestilo o spremembi lastništva - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja
Ob upoštevanju dejanske ugotovitve, da je tožeča stranka bila obveščena o spremembi lastništva sporne nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je s tem tožena stranka izpolnila svojo obveznost iz prvega odstavka 17. člena SZ-1 in posledično po določbi tretjega odstavka 30. člena SZ-1 za stroške upravljanja, nastale po spremembi lastništva, o kateri je bila tožeča stranka, ustrezno notificirana, ne odgovarja.
OZ člen 6, 6/2. ZPNačrt člen 18, 46, 50. ZUreP-1 člen 31, 43.
odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - planski akt občine - hierarhija pravnih aktov - prostorski akti - skrbnost dobrega strokovnjaka
Od tistega, ki se ukvarja s poslovanjem z nepremičninami, še zlasti z gradnjo nepremičnin, je nedvomno pričakovati , da morajo pri svoji poklicni dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih in po običajih, ki veljajo za to poklicno dejavnost (skrbnost dobrega strokovnjaka) (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Med pravila in običaje pa nedvomno sodi poznavanje hierarhije planskih dokumentov in zlasti poznavanje njihove vsebine. Planski dokumenti so predpisi in nepoznavanje predpisov nikogar ne opravičuje in mora nositi posledice svojih opustitev.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
izvedenec - stroški izvedenskega dela - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje
Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 28. 5. 2019 in njegovo dopolnitvijo pokaže, da je v dopolnitvi izvedenskega mnenja izvedenec zgolj dodatno pojasnjeval, kar je že pred tem ugotovil. V izvirnem izvedenskem mnenju se je izvedenec opredelil do izločitve (brisanja) neaktivnih osnovnih sredstev; vrednosti del, s katerimi so se popravile napake in glede neupoštevanja popustov. Navedeno je bilo predmet dodatnih pojasnil v dopolnilnem izvedenskem mnenju. Na podlagi povedanega zato ni mogoče zaključiti, da je v dopolnilnem izvedenskem mnenju izvedenec odgovarjal na dodatna vprašanja, ki jih pred tem sodišče ni postavilo. Na podlagi pripomb pravdnih strank je šlo le za dodatna pojasnila na že odgovorjena vprašanja. Zaradi tega v skladu z zgoraj citiranimi določili izvedenec ni upravičen do plačila za dopolnitev izvedenskega mnenja.
sodni register - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - ustavitev postopka izbrisa - odločbe Ustavnega sodišča - neskladnost zakona z ustavo
Do odprave ugotovljenega neskladja v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije se kot ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja, ki se vodi iz razloga po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljavi tudi, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila vseh svojih obveznosti. Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP uveljaviti vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
OZ člen 171, 171/1, 965. ZOZP člen 20. Pravilnik o nalaganju in pritrjevanju tovora v cestnem prometu (2011) člen 2, 2/1.
zavarovalna pogodba - trčenje dveh vozil - poškodba vozila - zmotna uporaba materialnega prava - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - deljena odgovornost
Ključna za odločitev o pritožbi je bila presoja pritožbenega sodišča, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi nepravilne uporabe tovornega vozila, na katerem tovor ni bil ustrezno privezan in je zato med vožnjo tovornega vozila padel na cesto, ne pa zato, ker voznik, ki je peljal svoj avto v koloni (za tovornim vozilom) ni dovolj intenzivno zaviral, da se ne bi kam zaletel, na čemer je utemeljilo svojo odločitev sodišče prve stopnje. Izpolnjene so vse predpostavke odškodninske terjatve in sicer protipravnost povzročitelja, škoda in vzročna zveza, vendar z deljeno odgovornostjo zavarovanca tožeče stranke.
dobava blaga - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - pravne posledice zamude - pogodbena kazen - pridržanje pravice do pogodbene kazni - pobot medsebojnih terjatev - nasprotna tožba - nesklepčnost nasprotne tožbe - obstoj stvarne napake
Sodišče prve stopnje je odločitev, da tožena stranka nima pravice do pogodbene kazni, utemeljilo na ugotovitvi, da je v tistih primerih, v katerih je tožena stranka izpolnitev z zamudo sprejela, opustila dolžnost, ki izhaja iz petega odstavka 251. člena OZ. Sodišče je ugotovilo, da je v spornem obdobju nekaj mesecev, od 107 naročil tožeča stranka zamujala pri 102 dobavah in zaključilo, da bi morala ob vsaki sprejeti dobavi posebej tožena stranka tožeči stranki takoj sporočiti, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni, česar pa ni storila. Upoštevalo je tudi vse okoliščine primera in sicer, da je tožena stranka pogodbeno kazen tožeči stranki obračunala več kot pet mesecev od prvih naročil in da je večino dobav, čeprav so bile izvedene z zamudo, tožena stranka tožeči stranki plačala, ne da bi ji plačilo znižala za pogodbeno kazen. Tožena stranka je res sprejela tudi zadnjih šest dobav z zamudo, ki pa jih ni plačala. Glede teh je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da za njih tožena stranka ni bila upravičena zaračunati pogodbeno kazen, ker tožeči stranki ni vsakokrat nemudoma sporočila, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Tega res ni storila ob vsaki dobavi posebej, vendar so za presojo, da je tožena stranka zadostila zahtevam iz petega odstavka 251. člena OZ, zadoščala naslednja ugotovljena dejstva: plačilo zadnjih dobav z zamudo je tožena stranka zavrnila zaradi pobota z zaračunanimi pogodbenimi kaznimi, na zaračunanje pogodbene kazni je bila tožeča stranka opozorjena dne 9. 12. 2015 in tudi predhodno z elektronskimi sporočili z dne 11. 9. 2015, z dne 15. 9. 2015 in z dne 5. 10. 2015. Glede zamud pri šestih neplačanih dobavah blaga je torej tožeča stranka nedvomno lahko vedela, da bo tožena stranka zahtevala plačilo pogodbene kazni zaradi zamud.
ZPP člen 22, 22/2, 32, 32/2, 214, 214/2, 337, 337/1, 481, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 7, 7/1, 591. OZ člen 1019, 1019/3.
gospodarski spor - samostojni podjetnik - solidarno poroštvo - pasivna legitimacija - ugovor stvarne nepristojnosti - ugovor krajevne nepristojnosti - nekonkretizirani ugovori - nedovoljene pritožbene novote
Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Za obstoj pasivne legitimacije ni relevantno, ali je tožena stranka označena tudi s pripisom samostojni podjetnik. Pravila v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pravnih razmerij, ki so nastali med samostojnimi podjetniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarsko družbo. Iz predloženih dokaznih listin izhaja, da je v obeh primerih k pogodbenim obveznostim kot solidarni porok in plačnik pristopil samostojni podjetnik. Gre torej za spor iz pravnega razmerja v okviru opravljanja toženčeve pridobitne dejavnosti, zato se v takem primeru uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih vedno odloča okrožno sodišče. Na ugovor tožene stranke se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno najkasneje do razpisa glavne obravnave in le, če tak ugovor tožena stranka poda najkasneje v odgovoru na tožbo. Bistvo solidarnega poroštva je v upravičenju upnika, da sam izbira, ali bo izpolnitev (zapadle) obveznosti terjal od glavnega dolžnika ali od poroka. Gre za pravni položaj, ko je v razmerju do upnika položaj poroka izenačen s položajem glavnega dolžnika. Za obveznost izpolnitve upnikove terjatve zato odgovarja več solidarnih sodolžnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00033083
ZIZ člen 41a. ZM člen 16. ZPP člen 328, 328/1, 337, 337/1, 337/4, 481, 482, 483.
predlog za izvršbo - solidarno poroštvo - predložitev menice v izvirniku - menica - regresna pravica - razmejitev med pravdno zadevo in gospodarskim sporom - nedovoljena pritožbena novota - popravni sklep - očitna pomota
Tudi, če bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo 41.a člena ZIZ, to upnika ne bi omejevalo, da vloži "klasični" izvršilni predlog pri Okrajnem sodišče v Ljubljani - Centralni oddelek za verodostojno listino. Glede na navedeno ne drži, da bi moralo sodišče prve stopnje zaradi nepredložitve izvirnika menice, tožbo zavreči. Iz obrazložitve popravnega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo sodišča prve stopnje z njim popravilo tako, da je iz I. točke izreka sodbe izbrisalo besedno zvezo "v 3. točki izreka". Gre za očitno pisno pomoto, saj je sodišče prve stopnje v I. točki izreka sodbe pred tem sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. Glede na to je očitno, da v nadaljevanju, ko je odločalo o izvršilnih stroških, ki jih je tožena stranka dolžna plačati tožniku, ni več odločalo o prej razveljavljeni 3. točki izreka sklepa o izvršbi, temveč o stroškovnem delu zahtevka.