ukrep urbanističnega inšpektorja - izdaja inšpekcijske odločbe - rok za izdajo inšpekcijske odločbe
Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če je urbanistični inšpektor izdal odločbo po več letih od postavitve objekta. ZUN namreč ne določa, da bi bilo stanje sanirano (legalizirano), če bi inšpektor lahko ugotovil, da je v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem, pa ni takoj ukrepal.
denacionalizacija - vrednost podržavljenega premoženja - določitev vrednosti podržavljenega premoženja - uporaba koeficientov iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja - odločba ustavnega sodišča
Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta nepravilno uporabila materialno pravo, saj sta uporabila koeficiente iz Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, za katera pa je Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-103/92 z dne 9.4.1998 ugotovilo, da ni pravilna.
Kaznivi dejanji ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ in povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, kot sta opisani v obtožnem predlogu, sta lahko podani v realnem steku.
ZOR člen 210, 210/3, 219. ZTLR člen 14, 14/1, 38, 39, 39/7.ZPP člen 7, 7/1.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - verzijski zahtevek - pridobitev koristi - prikrajšanje - uporaba solastne nepremičnine - dobrovernost
Za uspešnost zahtevka po 219. členu ZOR je potrebno izkazati korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja, ter prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja. Tožnik je zatrjeval obogatitev, ne da bi pojasnil, v čem ali s čim naj bi bila obogatena, svojega prikrajšanja pa ni niti zatrjeval niti dokazoval.
gradbeno dovoljenje - dokaz o razpolaganju z zemljiščem - soglasje lastnika zemljišča - električni vodi nad zemljiščem
Če gradnja predvidenega objekta določenega zemljišča ne tangira in lastnik zemljišča v njegovi rabi ni oviran, investitor ni dolžan predložiti dokaza o pravici razpolaganja z zemljiščem.
denacionalizacija - upravni spor - nedovoljena tožbena novota
Tožeča stranka ne more šele v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljati dejstva, da je šlo za sporazumno prodajo zemljišč. To je nedovoljena novota (3. odst. 14. čl. in 1. odst. 71. čl. ZUS).
zahteva za varstvo zakonitosti - izpodbijanje odločbe o kazni
Zagovornikovo nestrinjanje z višino kazni glede na ugotovljene olajševalne in oteževalne okoliščine predstavlja pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP, ne pa razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti.
Tožnik je kršil 50. člen ZTVCP, ko je s kolesom z motorjem ob dobri preglednosti zapeljal s stranske ceste preko prednostne ceste, zavarovanka tožene stranke po 30. členu ZTVCP, ko se je z neprimerno hitrostjo (70 km/h) in neprevidno vožnjo ob dobri preglednosti z avtomobilom približevala prehodu za pešce in na njem zadela tožnika. Upoštevaje, da je tožnikova kršitev hujša in da je avtomobil nevarnejša stvar, je pravilna ocena o enaki krivdi obeh udeležencev prometne nezgode oziroma o utemeljenosti zahtevka glede na podlago do 50 %.
Materialno pravo ne določa pravil o tem, s katerimi dejstvi se sme ugotavljati očetovstvo oziroma kateri dokazi morajo biti podani, da je lahko kdo spoznan za naravnega očeta po sodni poti. Tako tudi ni predpisano, da določena stopnja verjetnosti (v obravnavanem primeru 89,36 %) ne zadošča več, da bi sodišče ugotovilo očetovstvo.
Postopek za denacionalizacijo teče na zahtevo stranke, ki mora zahtevi za denacionalizacijo predložiti vsa predpisana dokazila, med drugim tudi listino o podržavljenju, ki dokazuje, da je zasebno premoženje upravičenca do denacionalizacije prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino (2. odst. 8. čl. ZDen).
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - odgovornost delodajalca - škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - pogodba o borznem posredovanju - borzni posrednik - nakup vrednostnih papirjev
Druga toženka je povzročila škodo pri delu pri prvi toženki, ko je zaposlena pri njej kot borzna posrednica sklenila s tožnikom pogodbo o borznem posredovanju pri nakupu vrednostnih papirjev in od njega sprejela gotovino. V razmerju do tožnika je druga toženka nastopila v okviru dejavnosti in pristojnosti delodajalca kot borznoposredniške hiše, ter na njegovem organiziranem delovnem področju, pri čemer v lastnem imenu, brez povezave s prvo toženko, pogodbe o borznem posredovanju ne bi mogla skleniti in tudi ne sprejeti denarja, namenjenega borznemu posredovanju. Zato je podana povezava med dejavnostjo delodajalca in dejanjem druge toženke kot delavke, zaradi katerega je prišlo do škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22564
KZ člen 111.ZKP člen 371, 371/2.
zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - vložitev zasebne tožbe - glavna obravnava - vabilo na glavno obravnavo - rok za pripravo obrambe
Če je oškodovanec vložil zasebno tožbo zoper napačno osebo, misleč, da je ta oseba storilec kaznivega dejanja, mu rok za vložitev zasebne tožbe začne teči od dneva, ko je izvedel za dejanskega storilca (do nastopa zastaranja).
Zakonski minimalni rok za pripravo obrambe velja le za prvo vabilo na glavno obravnavo.
zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo - presoja pravočasnosti zahteve v upravnem postopku
Upravne odločbe druge stopnje ni mogoče preizkusiti, če tožena stranka v njeni obrazložitvi ni presodila pravočasnosti vložene zahteve za denacionalizacijo.
spor o pristojnosti med sodnikom za prekrške in drugimi organi, ki vodijo postopek o prekrških
Določba 3. odstavka 240. člena ZUP ne more biti podlaga za odločanje sodnika za prekrške, saj postopek za prekršek še ni uveden, ker še ni predloga za uvedbo postopka.
Če se z začasno odredbo zahteva takšna začasna ureditev spornega razmerja, po kateri bi se odredilo zadržanje izvršitve sklepa, ki je bil že izvršen, takšni zahtevi ni mogoče ugoditi. Ni mogoče odložiti nekaj, kar je bilo že izvršeno.
Če gre za procesno odločitev, za vprašanje dovoljenosti obnove postopkov, glede takega vprašanja pa že po naravi stvari ni mogoče izdati začasne odredbe, ne po 1. in ne po 2. odstavku 69. člena ZUS.
vrnitev svari - povečana vrednost po podržavljenju
V ZDen ni podlage za zavrnitev denacionalizacijskega zahtevka, ki se glasi na vrnitev v last in posest, četudi gre za ugotovljeno bistveno povečano vrednost po podržavljenju, niti za ugotovitev, da je denacionalizacijski zahtevek s takšno vsebino neopredeljen v smislu 25. člena ZDen.
sprememba obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo
Ker je državni tožilec v obtožnem aktu in tudi tekom celotnega postopka zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 1. odstavku 244. člena KZ zatrjeval, da je obtoženec deloval v smeri, da bi ohranil premoženje družbi P., je prvostopenjsko sodišče bistveno poseglo v opis kaznivega dejanja glede na obtožbo, saj je v celoti spremenilo bistven zakoniti znak kaznivega dejanja, ker je obtoženca spoznalo za krivega, da je deloval v smeri pridobitve koristi popolnoma drugi pravni osebi. S tako odločitvijo je prekoračilo obtožbo.
Zahteva za dopustno spremembo opisa dejanja v sodbi (ohranitev identitete med obtožbo in sodbo) je, da je dejanje sicer lahko drugačno, ne sme pa biti drugo. Če pa bi bilo to v škodo obtožencu, dejanje ne sme biti niti drugačno.