vrnitev premoženja - upravičenec do denacionalizacije - tuj državljan - obstoj dejanske vzajemnosti
Presoja vzajemnosti zajema vsebinsko presojo, ali se v tuji državi glede vračanja podržavljenega premoženja priznavajo državljanom Slovenije enake pravice, kot jih Slovenija priznava tujim državljanom.
ZTPDR člen 73.ZOR člen 18, 18/1, 18/2, 154, 154/1, 154/2, 158, 173, 173/1, 192, 192/1, 192/2.ZPP člen 13, 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 315, 315/1 367/2, 377.
povrnitev negmotne in gmotne škode - denarna odškodnina - vmesna sodba - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nesreča pri delu - pojem nevarne stvari - vrata, ki jih zaloputne veter - predhodno vprašanje - stvarna pristojnost - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Vrata v vratarnico niso nevarna stvar niti v vetrovnem vremenu.
Krivdna odgovornost lastnika vratarnice (delodajalca), ki ni poskrbel za namestitev mehanske zapore vrat, ki bi preprečila nekontrolirano zapiranje vrat ob pogosto vetrovnem vremenu.
Premajhna skrbnost tožnika (vratarja), ki je vedel, da običajno piha veter, ki bi lahko na enega od načinov, ki jih je sam v preteklosti že uporabil, preprečil samodejno zapiranje vrat.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - pravni interes
O predlogu pritožbenega sodišča za prenos pristojnosti za odločanje o toženkini pritožbi zoper zavrnilni sklep je vrhovno sodišče že odločilo in mu ugodilo iz istega razloga, kot ga uveljavlja toženka. Delegirano pritožbeno sodišče je o pritožbi tudi že odločilo. Zato toženka v tej fazi postopka nima več pravnega interesa, da se odloči tudi o njenem predlogu za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
Sum v nepristranost sodnika, ki v zadevi odloča, ni niti razlog ekonomičnosti niti razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP, lahko je le razlog za izločitev konkretnega sodnika.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - izključitev kazenske odgovornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP se lahko pojavlja kot zmotna presoja o tem, ali je storjeno dejanje kaznivo dejanje ali ne, nadalje kot zmotna ocena o tem, ali so ali niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja in kot zmotna ocena, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih je izključena protipravnost.
ZIZ člen 15, 34, 34/1, 34/3, 34/4, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 166, 166/1.ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - razširitev izvršbe - dodatno sredstvo izvršbe - izvršba na nepremičnine - začetna in naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - odločilnost navedb v predlogu
Dopolnilni predlog za izvršbo na nepremičnine je nepravilno šteti kot predlog za novo izvršbo oziroma za nov izvršilni postopek. ZIZ je v 34. in 35. členu uvedel koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.
Tretji odstavek 35. člena ZIZ ob prevladujoči krajevni pristojnosti sodišča, pristojnega za izvršbo na nepremičnine, velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev.
Tudi če do vložitve dopolnilnega predloga za izvršbo sklep o izvršbi še ni bil izdan, je krajevno pristojno tisto izvršilno sodišče, ki je pristojno po prvotnem predlogu za izvršbo. Po 17. členu ZPP v zvezi 15. členom ZPP so za določitev krajevne pristojnosti sodišča odločilne okoliščine, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Pristojnost se ugotovi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Sodišče navedeno ugotovi takoj po prejemu predloga. Niti kasnejši dopolnilni predlogi niti kakšne druge spremenjene okoliščine na krajevno pristojnost sodišča ne morejo več vplivati.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vrednostni papirji, pridobljeni iz sredstev odškodnine - dohodek iz naslova nepremoženjske škode
Ugotovljeno vrednost vrednostnih papirjev je šteti za prihranek, čeprav so bili vrednostni papirji pridobljeni iz sredstev odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
ZUS člen 73. ZGD člen 4, 4/6. ZUP (1986) člen 49, 223, 223/1.
ugotavljanje pogojev za opravljanje dejavnosti - upravni postopek - stranka v postopku
Iz odločb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in Obrtnega zakona ne izhaja, da bi tožnik, zgolj zato, ker je lastnik sosednjega objekta, lahko v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje dejavnosti varoval kakršnokoli svojo pravico ali pravno korist. Tožnik pa tudi ni navedel nobene konkretne okoliščine, zaradi katere bi bilo mogoče sklepati, da bi bila v predmetnem postopku kršena kakšna njegova pravica ali z zakonom varovana korist.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14, 370, 370/1-2, 370/3.ZOR člen 200.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - relativna bistvena kršitev določb postopka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin in zapisnikov - drugačna ugotovitev dejanskega stanja v postopku pred sodiščem druge stopnje brez obravnave - zakonitost in pravilnost odločbe - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - enotna sodna praksa - načelno pravno mnenje
Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano le tako, da ne privede do različnega obravnavanja oškodovancev pred sodišči zgolj v odvisnosti od vneme posameznega oškodovanca v prikazovanju obsega in teže posledic, ter tako, da odmera odškodnine ni le posledica izključno oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Upoštevati je treba, da ima načelo individualizacije višine odškodnine korektiv v enako pomembnem načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja presojo tožnikovih posledic v primerjavi tudi z bistveno hujšimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
Morebitna pritrditev tožnikovi oceni obrazložitve sodišča druge stopnje kot take, ki je v nasprotju z listinami, ki se nahajajo v spisu, še ne bi omogočala sklepa o obstoju kršitve določb pravdnega postopka v postopku na drugi stopnji. Ta bi bila podana šele v primeru upoštevnosti nadaljnjega revizijskega očitka o drugačni ugotovitvi dejanskega stanja (brez obravnave) na drugi stopnji v primerjavi z dejanskim stanjem, ugotovljenim v sodbi sodišča prve stopnje. Ker je taka procesna kršitev relativne narave, bi moral biti za njeno upoštevnost izpolnjen pogoj iz določbe prvega odstavka 339. člena ZPP - torej, da bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana med drugim le, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami in zapisniki. Takega nasprotja pa v razlogih sodb sodišč prve in druge stopnje ni in do njega tudi ni moglo priti zgolj zaradi očitno pomotne označbe stopnje gibljivosti vratne hrbtenice z zapisom znaka za odstotek (namesto za kotno stopinjo) v razlogih drugostopenjske sodbe.
začasna odredba - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - procesni sklep - sklep o zavrnitvi zahteve za odložitev izvršitve
Izdajo začasne odredbe je mogoče zahtevati le ob vloženi tožbi, ta pa zoper procesni sklep, izdan na podlagi 30. člena ZUS, ni dopustna. Zato je nedopustna tudi zahtevana začasna odredba.
ZUS člen 3, 3/1, 34, 34/1-3. ZP člen 200, 258, 258/3.
odločba senata za prekrške - izpodbijanje pravnomočne odločbe senata za prekrške - izredna pravna sredstva po ZP
Odločba Senata za prekrške RS ni upravni akt državnega organa, katerega zakonitost bi bilo pristojno presojati Upravno sodišče v upravnem sporu. Po določbah 3. odstavka 258. člena Zakona o prekrških (ZP) Senat za prekrške RS opravlja pravosodno funkcijo, zato je mogoče njegove pravnomočne odločbe izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi po ZP.
glavna obravnava - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave
Zaradi spremembe obtožbe na glavni obravnavi sodišče ni dolžno preložiti (oziroma prekiniti) glavne obravnave za pripravo obrambe, temveč bo to storilo le, če bo obseg in vsebina spremembe takšna, da to narekuje zahteva po poštenem sojenju.
posredni oškodovanci - izgubljeni zaslužek - pravica osebe, ki jo je umrli preživljal - neprenosnost pravic - vštevanje invalidnine - povračilo gmotne škode - povrnitev škode v primeru poškodbe in prizadetega zdravja - višina rente - dejansko prikrajšanje in pravica do preživnine po ZZZDR - skupna odškodnina
Če je roditelj preživljal otroka in bi ga še preživljal, če bi bil živ, je otrok upravičen do rente ne le v znesku, kot ga je (in bi ga) roditelj dejansko prispeval za preživljanje, marveč toliko, kolikor bi bil dolžan prispevati po družinskopravnih predpisih.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov - izločitev sodnika
Trditev tožnice o vsestranski povezanosti vplivnih posameznikov iz vrst lokalnih oblastnih organov ne more biti upoštevana kot tehten razlog za določitev drugega pristojnega sodišča (druge stopnje) v pomenu določbe 67. člena ZPP vse dotlej, dokler ne presega ravni zgolj tožničine domneve.
Odločanje o predlogu za delegacijo je omejeno le na preizkus obstoja razlogov iz 67. člena ZPP, v okviru katerega ne spada preverjanje utemeljenosti sklicevanja na domnevne napake in nezakonitosti v postopku (v tem ali celo v drugih postopkih), za odpravo katerih ima stranka na voljo prav v ta namen predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. To velja tudi za očitek pristranega obravnavanja tožnice, ki je lahko podvržen presoji le v okviru predloga za izločitev sodnika (70. člen ZPP) kot instituta, namenjenega zagotovitvi nepristranskega sojenja, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče ali celo kar vsa sodišča na nekem območju.
Stranka, ki je nezadovoljna in oškodovana zaradi trajanja postopka, ima na voljo prav za take primere predvidene druge pravne poti in postopke, to pa en more biti še drug tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. člena ZPP.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev - fizična oseba - pridobitev nacionaliziranega premoženja od društva
Zavezanec za vrnitev nacionaliziranega premoženja na podlagi določb 89. člena ZDen ne more biti fizična oseba, ki je premoženje pridobila od zasebnopravne osebe (društva), čeprav jo je ta (morda na nezakonit način) pridobila iz družbene lastnine.
ZUP (1986) člen 49. ZUS člen 25, 25/1-2, 72, 72/2.
ukrep urbanističnega inšpektorja - stranke v inšpekcijskem postopku
Z inšpekcijskimi ukrepi se sicer res odloča o pravicah, dolžnostih in pravnih interesih nadzorovanih oseb, vendar pa lahko inšpektorjeva odločitev posredno predstavlja tudi korist ali spremembo pravnega položaja drugih oseb. Zaradi tega imajo tudi osebe, katerih pravice ali pravne koristi so z ukrepi inšpekcijskega nadzorstva prizadete, v inšpekcijskem postopku položaj stranke (49. člen ZUP/86).