ZPP člen 339, 339/1, 384, 384/1. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo člen 6, 7, 7/1, 7/2.
dovoljenost revizije zoper sklep - učinki tožbe, vložene pri sodišču okupatorske oblasti - nadaljevanje prekinjenega postopka
Tožba, ki je bila vložena pri sodišču okupatorske oblasti, je ohranila tako procesne kot materialnopravne učinke. Kajti če so odločbe sodišč v civilnopravnih razmerjih (četudi so jih izdala sodišča okupatorja) ostale v veljavi, potem tudi ni mogoče odrekati pravnih učinkov tožbi, ki je bila vložena po 6.4.1941 pri sodišču okupatorskih oblasti. Drugih sodišč namreč tam ni bilo. In če je stranka hotela uresničiti svojo pravico do sodnega varstva, se je pač morala zateči k sodišču, ki je bilo (edino) na razpolago.
V 1. in 8. člena ZDruP je sicer določeno, da ima družbeni pravobranilec v zvezi z varstvom družbene lastnine pooblastila po ZLPP (tako je po drugem odstavku njegovega 50. člena pooblaščen začeti ustrezen postopek pred sodiščem), vendar pa so mu ta pooblastila prenehala z uveljavitvijo ZZLPPO.
Družbeni pravobranilec je ohranil tožbeno upravičenje le v postopkih, ki so z dnem uveljavitve ZZLPPO (dne 1.5.1998) že bili v teku, in glede podjetij, ki ob vložitvi tožbe še niso bila olastninjena. Potem ko so olastninjena (ko ima družbena lastnina titularja) namreč ni več razloga za izjemno ureditev, po kateri ima družbeni pravobranilec z zakonom posebej priznano tožbeno pravico za varstvo pravic tretjih (javne koristi).
Potem ko je olastninjena, ima zaradi varstva svojih pravic tožbeno pravico olastninjena družba, katero pa lahko v njenem imenu uveljavlja vsak delničar oziroma družbenik.
ZMEPIZ člen 6, 53, 62. ZPIZ (1992) člen 14, 60, 209, 270. ZUP člen126.URS člen 158.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - lastnost zavarovanca - sprememba po uradni dolžnosti
Ker 14. člena pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja izjemo pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca, je potrebno - tudi če bi se iskal namen pravne norme - ostajati dosledno znotraj pravnega akta in vrednostne izbire, ki jo je opravil že zakonodajalec. Po pravni teoriji in sodni praksi gre za kršitev, če je predpis v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati samo na en način, uporabljen pa je bil v nasprotju tem načinom, smislom in namenom.
izvedenec - izločitev izvedenca - invalidska komisija kot izvedenec
Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita revizija sodišču zaradi neupoštevanja določbe 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Takšna določba velja tudi za invalidsko komisijo, če jo sodišče določi kot izvedenca in imajo zato stranke možnost na podlagi drugega odstavka 247. člena ZPP zahtevati njeno izločitev, kar morajo zahtevati najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem oziroma v osmih dneh po sprejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Vendar to velja samo v primeru, če jo je sodišče s sklepom postavilo za izvedenca, kar pa v spornem primeru iz spisa ne izhaja. Sodišče je izvedenska mnenja invalidskih komisij uporabilo samo kot listine, zato o izločitvi izvedenca v takem primeru ni mogoče govoriti.
Invalidska komisija je izvedenski organ tožene stranke, ki ga kot takega določajo ustrezne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Revizija pravilno navaja, da je izvedenec lahko izločen iz razlogov kot sodnik, pri čemer je za sodnika v 70. členu ZPP določeno, da v primerih, naštetih v tem členu, ta ne sme opravljati sodniške funkcije, izvedenec pa je izločen na zahtevo stranke. To pomeni, da gre v drugem primeru za izločitev na predlog strank, ki mora biti podan v določenem roku, v prvem primeru pa za izločitev po samem zakonu (če se sodnik ne izloči, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila invalidska komisija postavljena za sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - uvedba obnove postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok za vložitev predloga
Če se v primeru iz 1. tč. 249. člena ZUP/86 začne obnova po uradni dolžnosti, organ ni vezan na subjektivni enomesečni rok, ki teče od dneva, ko je mogel navesti nova dejstva oz. uporabiti nove dokaze.
Tožničino zdravstveno stanje in dodatne obremenitve s terapijo v oddaljeni bolnišnici, kar vse je lahko vplivalo na uspešnost njenega dela in upoštevanje, da bi lahko v takšnih okoliščinah izguba zaposlitve za tožnico pomenila mnogo hujšo posledico kot za povprečnega zdravega delavca, pomenijo takšne olajševalne okoliščine, ki opravičujejo pogojno odložitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - plačilo odpravnine
1. Če v sklepu nadzornega sveta razlogi za odpoklic uprave niso navedeni, se šteje, da je bila uprava odpoklicana brez utemeljenih razlogov.
2. Dogovorno reševanje razmerij ob predčasnem odpoklicu uprave ni prepovedano. Nadzorni svet je vezan na ponudbo, ki jo je podal glede ureditve medsebojnih razmerij odpoklicanim članom uprave, od vročitve ponudbe dalje.
prerazporejanje vojaških oseb - ukaz kot akt poveljevanja - posledice neizvršitve ukaza
Iz povedanega je zaključiti, da je s pravili predvidena možnost začasnega prerazporejanja vojaških oseb zaradi službenih potreb (123. točka pravil). Tako razporejanje predstavlja posamično vprašanje v zvezi z delom ali uporabo enot v krajšem časovnem obdobju in se zato ureja z ukazom (41. točka pravil). Ukaz je akt poveljevanja (46. člen ZO). Skupaj to pomeni, da je možno izvršiti začasno prerazporeditev z ukazom, kar pomeni, da gre v takem primeru za izvršitev ukaza kot akta poveljevanja, ne pa za delovnopravno določbo in njeno izvršitev. Če gre za akt poveljevanja pa je treba upoštevati določbe o izvrševanju ukazov (52. do 62. točka pravil). Zato neizvršitev ukaza pomeni kršenje vojaške discipline v skladu z določbami 1. točke drugega odstavka 57. člena in tretjega odstavka 57. člena ZO ter 45. člena ZDDO.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska komisija - izvedenski organi ZPIZ - izvidi in mnenja IK v predsodnem in sodnem postopku
Določba 266. člena ZPIZ v prvem odstavku določa, da so izvedenski organi zavoda invalidske komisije, ter zdravniki posamezniki, ki jih imenuje pristojni organ zavoda. Njihovi izvidi in mnenja v sodnem postopku predstavljajo v smislu 224. člena ZPP javno listino.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - pogoji za priznanje pravice do pokojnine
Z zakonom je torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej in naslednji normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji ter način prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zaposlitve iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Pri tem je odločilno dejstvo gostote dela pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v podjetjih, kjer se je uporabljal azbest, moralo nastati do 21.12.1996, ker je bil z 20.12.1996 datum, s katerim je prišlo do prepovedi (z izjemo drugega odstavka 2. člena). Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna. Zakonodajalec je s sprejemom tega zakona zagotovil socialno varnost in potrebna sredstva vsem delavcem, ki so bili kadarkoli izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, seveda ob upoštevanju določene gostote zaposlitve in ostalih zahtevanih pogojev.
ZGD člen 246, 246/1, 248, 248/1, 250, 250/1, 250/2, 253, 253/1, 258, 258/2, 259, 275.ZOR člen 10, 12, 13.ZPP člen 339, 339/2-14.
individualna pogodba o zaposlitvi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - predčasen odpoklic predsednika uprave iz krivdnih razlogov - pravica do odpravnina
Pogodbo s predsednikom ali članom uprave sklene predsednik nadzornega sveta (275. člen ZGD), medtem ko nadzorni svet s sklepom odloči o izplačilu odpravnine kot posebnem zakonskem (drugi odstavek 250. člena v primerjavi z 259. členom ZGD) korporacijskem premoženjskem upravičenju predsednika ali člana uprave. To izhaja iz organske pristojnosti nadzornega sveta iz prvega odstavka 253. člena ZGD, ki je ni mogoče prenesti na druge osebe.
Čepšrav je odpravnina zakonsko določen institut, je lahko predmet avtonomnega pogodbenega urejanja, vendar le izven kogentnih zakonskih okvirov, ki določajo višino odpravnine.
Dogovor o pravici do odpravnine v primeru odpoklica iz krivdnih razlogov bi bil v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskih razmerij.
ZGD je (v besedilu pred uveljavitvijo ZGD-F) zavaroval položaj uprave s tem, da je možnost odpoklica brez utemeljenega razloga "relativiziral" oziroma uravnotežil tako, da je predsedniku ali članu uprave zagotovil odpravnino za primer, da ga pristojni organ družbe odpokliče kljub dejstvu, da svoje obveznosti izpolnjuje v celoti in kot je treba. Namen določbe drugega odstavka 250. člena ZGD je bil odpoklicanemu predsedniku ali članu uprave zagotoviti pravico do odpravnine le takrat, ko ga je družba odpoklicala brez utemeljenega razloga in tako pretrgala korporacijsko razmerje.
ZUS člen 14, 23, 59, 60, 73, 77. ZPD člen 4, 5, 6, 7, 23, 24.
davek od prometa proizvodov - davek od prometa storitev - davčna oprostitev - izpolnitev pogojev za davčno oprostitev
Ker ZPD in Pravilnik o uporabi ZPD vežeta davčno oprostitev na izpolnitev pogojev, ki v tem primeru v času inšpekcijskega pregleda niso bili izkazani oziroma njihove izpolnitve tožeča stranka ni uspela dokazati, je tožeča stranka dolžna plačati naknadno obračunan prometni davek.
Organ, pristojen za odločanje o obnovi postopka, je organ, ki je izdal odločbo, na katero se nanaša obnovitveni razlog; enomesečni subjektivni rok teče zato od dneva, ko je ta organ zvedel za nova dejstva oz. jih je mogel navesti.
ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1-1, 263/3. ZUS člen 72, 72/3.
dohodnina - obnova postopka - pravočasnost izdaje sklepa o dovolitvi obnove postopka
Ker niti prvostopni davčni organ niti drugostopni davčni organ nista izkazala okoliščin o pravočasnosti izdaje sklepa o dovolitvi obnove, njenih odločb ni mogoče preizkusiti.
Tožeča stranka je po 30.6.1996 na podlagi kogentne določbe 17. člena ZSKZ lahko izkoriščala les v gozdovih v lasti Sklada le kot koncesionar. Ker je kot koncesionar prodajala les in gozdne asortimente, pridobljene iz gozdov v lasti RS, je dolžna plačati prometni davek od prometa proizvodov.
ZUP člen 260, 260-2, 263, 263/1-1, 263/3. ZUS člen 72, 72/3.
dohodnina - obnova postopka - pravočasnost izdaje sklepa o dovolitvi obnove postopka
Ker niti prvostopni davčni organ niti drugostopni davčni organ nista izkazala okoliščin o pravočasnosti izdaje sklepa o dovolitvi obnove, njenih odločb ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 214, 394.ZPP člen 286, 286/4, 370, 370/3.
neupravičena pridobitev - vrnitev koristi od uporabe nepremičnine brez pravne podlage - obseg vrnitve - (ne)čista denarna terjatev - ugotovitev dejanskega stanja - ugotovitve o dobri veri - trditveno breme - eventualna maksima
V sporu ne gre za nečisto denarno terjatev, ki bi se opredmetila v denarnem nadomestilu po cenah na dan sojenja pri sodišču prve stopnje, ampak za korist, ki jo je imela stranka od uporabe lokala brez pravne podlage in ki je kot denarna terjatev dospela ob vložitvi tožbe, ko jo je stranka opredmetila v tolarskem znesku.
Pri ugotavljanju konkretnih dejstev, ki so podlaga miselnemu sklepu sodišča o dobri veri, gre za ugotavljanje dejanskega stanja.