preizkus pritožbenih navedb - zmotna uporaba materialnega prava
Ker pritožbeno sodišče (drugače kot prvostopenjsko) primarnega tožbenega zahtevka ni obravnavalo kot odškodninskega, je ostala posledično pritožba tožene stranke v tem pogledu nepreizkušena (neizčrpana).
Navidezna pogodba v smislu določb 66. člena ZOR je taka pogodba, kjer je pravnoposlovna volja le zaigrana. Predpostavlja strinjanje strank o njeni navideznosti.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo nadomestila za uporabo
Imetnik stvari ne more zahtevati nadomestitve koristi (nima obogatitvenega zahtevka), če je obstajala kakšna pravna podlaga, zakonska ali pravnoposlovna, na podlagi katere je drugi stvar uporabljal.
pravni interes za tožbo - oblikovalna tožba - ugotovitvena tožba
Če tožnik vloži ugotovitveno tožbo, mora po določbi 2. odstavka 181. člena ZPP izkazati svojo pravo korist za vodenje postopka na podlagi take tožbe (razen, če je vložitev tožbe določena s posebnimi predpisi). Pri dajatveni ali oblikovalni tožbi je drugače.
Sodbe ni mogoče preizkusiti tedaj, če sploh ni mogoče ugotoviti, ali je pravilna ali nepravilna. Če je mogoče ugotoviti, v čem je njena napaka, ne gre za kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pač pa za kakšno drugo napako, ki je glede na uporabljeno pravno sredstvo upoštevna ali neupoštevna.
status žrtve vojnega nasilja - smrt enega od staršev - pogoji za priznanje statusa - neposredno nasilje okupatorja - smrt zaradi bolezni in mučenja
Ker v predmetni zadevi ni sporno, da tožničinemu očetu življenje ni bilo neposredno odvzeto s strani okupatorja, temveč je po več kot enem letu po prihodu iz taborišča umrl v bolnišnici za posledicami bolezni in prestanega mučenja, tožnici ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja kot otroku, katerega eden od staršev je bil ubit zaradi sodelovanja v NOB. Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno pritrdilo stališču tožene stranke, da ni mogoče šteti, da je oče umrl v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja. V teh okoliščinah bi namreč umrl le tedaj, če bi umrl v času, ko je bil neposredno izpostavljen nasilju okupatorja.
status delovnega deportiranca - izpolnjevanje pogojev - podlaga za odločitev - arhivsko gradivo
Zgolj dejstvo, da v tožnikovem primeru ne obstaja arhivsko gradivo, ne more biti tožniku v škodo in zato tudi ne zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
status žrtve vojnega nasilja - ponovno odločanje o zahtevi - nespremenjena dejansko stanje in materialnopravna podlaga - preizkus zahteve - zavrženje zahteve
Ker sta od časa odločanja o prejšnji zahtevi ostala nespremenjena tako materialnopravna podlaga kot tudi dejansko stanje, na kateri temeljita tako prva kot ponovna zahteva, bi moral prvostopenjski organ po določbah 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP zahtevo zavreči.
prepozna pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje - odločanje druge stopnje o pritožbi - zavrženje pritožbe
Nesporno je, da je bila pritožba zoper prvostopno odločbo vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka, zaradi česar jo je bilo treba po določbah 239. člena ZUP/86 kot prepozno zavreči.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - izvajanje ukrepov
Tožniku po določbah 8. odstavka 2. člena ZZVN zahtevanega statusa ni mogoče priznati, ker njegova mati ni umrla v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, saj v času smrti nad njo niso bili izvajani nasilni ukrepi v smislu citiranih zakonskih določb.
banke - redna likvidacija - prisilna likvidacija kot način prenehanja banke
Dejstvo, ali je banka (hranilno kreditna služba) v likvidaciji ali ne, ne vpliva na odločitev o začetku prisilne likvidacije. Banka Slovenije torej še vedno opravlja nadzor nad poslovanjem banke v redni likvidaciji. Čim ugotovi dejstva in okoliščine, zaradi katerih je možen izrek ukrepa odvzema dovoljenja za opravljanje bančnih storitev, tak ukrep lahko tudi izreče. Posledica izrečenega ukrepa je odločba o začetku prisilne likvidacije. Res je, da je glede zaključka postopka rezultat pri obeh vrstah likvidacije enak, saj v obeh primerih banka preneha obstajati. Vendar pa mora nadzorovana banka v postopku likvidacije še naprej opravljati bančne oziroma druge finančne posle, ki so potrebni za izvedbo postopkov likvidacije, saj brez teh poslov likvidacija niti ni možna. Gre za poplačilo danih kreditov, za plačilni promet, ki je potreben za vračilo sredstev in poravnavo obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi dvoma v nepristranskost sodnika - pravni interes
O predlogu pritožbenega sodišča za prenos pristojnosti za odločanje o toženkini pritožbi zoper zavrnilni sklep je vrhovno sodišče že odločilo in mu ugodilo iz istega razloga, kot ga uveljavlja toženka. Delegirano pritožbeno sodišče je o pritožbi tudi že odločilo. Zato toženka v tej fazi postopka nima več pravnega interesa, da se odloči tudi o njenem predlogu za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče.
Sum v nepristranost sodnika, ki v zadevi odloča, ni niti razlog ekonomičnosti niti razlog smotrnosti iz 67. člena ZPP, lahko je le razlog za izločitev konkretnega sodnika.
kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - izključitev kazenske odgovornosti - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona po 1. točki 372. člena ZKP se lahko pojavlja kot zmotna presoja o tem, ali je storjeno dejanje kaznivo dejanje ali ne, nadalje kot zmotna ocena o tem, ali so ali niso podani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja in kot zmotna ocena, ali obstajajo razlogi, zaradi katerih je izključena protipravnost.
ZIZ člen 15, 34, 34/1, 34/3, 34/4, 35, 35/1, 35/2, 35/3, 166, 166/1.ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - razširitev izvršbe - dodatno sredstvo izvršbe - izvršba na nepremičnine - začetna in naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - odločilnost navedb v predlogu
Dopolnilni predlog za izvršbo na nepremičnine je nepravilno šteti kot predlog za novo izvršbo oziroma za nov izvršilni postopek. ZIZ je v 34. in 35. členu uvedel koncept ene izvršbe z vsemi dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ter z možnostjo naknadnih dodatnih ali nadomestnih izvršilnih sredstev.
Tretji odstavek 35. člena ZIZ ob prevladujoči krajevni pristojnosti sodišča, pristojnega za izvršbo na nepremičnine, velja le v primeru začetne kumulacije izvršilnih sredstev, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije izvršilnih sredstev.
Tudi če do vložitve dopolnilnega predloga za izvršbo sklep o izvršbi še ni bil izdan, je krajevno pristojno tisto izvršilno sodišče, ki je pristojno po prvotnem predlogu za izvršbo. Po 17. členu ZPP v zvezi 15. členom ZPP so za določitev krajevne pristojnosti sodišča odločilne okoliščine, kakršne veljajo ob vložitvi predloga za izvršbo. Pristojnost se ugotovi na podlagi navedb v predlogu in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Sodišče navedeno ugotovi takoj po prejemu predloga. Niti kasnejši dopolnilni predlogi niti kakšne druge spremenjene okoliščine na krajevno pristojnost sodišča ne morejo več vplivati.