• Najdi
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>
  • 1.
    VSM sklep Cpg 341/98
    29.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
    VSM00599
    ZPP (1977) člen 77, 77/1, 288, 333, 333/1, 333/2, 338, 338/3, 77, 77/1, 288, 333, 333/1, 333/2, 338, 338/3, 77, 77/1, 288, 333, 333/1, 333/2, 338, 338/3, 77, 77/1, 288, 333, 333/1, 333/2, 338, 338/3. ZIP člen 271, 271. ZGD člen 3, 3/1, 3, 3/1.
    začasna odredba - litispendenca - gospodarska družba - lastnost pravne osebe - vpis gospodarske družbe v sodni register - odgovornost pravnih subjektov pred vpisom v sodni register
    Sodišče mora med postopkom po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če to ugotovi, zavrže tožbo. Vendar to velja le za zadeve, o katerih je bilo odločeno s sodbo. Izrek sodbe namreč obsega odločbo, s katero je ugodeno posameznim zahtevkom, ki se tičejo glavne stvari, ali pa jih je zavrnilo. S sklepom o začasni odredbi sodišče ne sodi v glavni stvari, ne o stranskih terjatvah. Zanj pravilo ne bis in idem torej ne velja. Še zlasti ne glede na določbo člena 271 Zakona o izvršilnem postopku, po katerem lahko sodišče izda glede na okoliščine primera na upnikov predlog tudi več začasnih odredb, če je to potrebno. Zavrnjeni predlog torej ne preprečuje njegove ponovne vložitve. Gospodarske družbe po prvem odstavku člena 3 Zakona o gospodarskih družbah pridobijo lastnost pravne osebe šele s vpisom v sodni register, zato tudi po čl.77/1 ZPP drugotožena stranka še nima procesne sposobnosti. Za obveznosti pred ustanovitvijo po veljavnem pravu pravni subjekt praviloma ne odgovarja.

     
  • 2.
    VSK sodba Cp 147/98
    24.6.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00461
    ZOR člen 154/2, 173, 174, 154/2, 173, 174.
    odgovornost za škodo od nevarne stvari - nezavarovan izkop za postavitev droga javne razsvetljave kot nevarna stvar - objektivna odgovornost
    Za presojo, kdaj je neka stvar nevarna, niso pomembne le značilnosti stvari same (v konkretnem primeru sejmiščni prostor), temveč tudi druge okoliščine, zlasti tiste, v katerih ljudje praviloma prihajajo v stik z določeno stvarjo. Prostor, na katerem se nahaja izkop za postavitev droga javne razsvetljave, ki pa ni zavarovan niti z opozorilnim trakom, niti ni pokrit, nahaja se približno 130 cm stran od prehoda, ki ga uporabljajo pešci za prehod na sejmiščni prostor in je zelo slabo osvetljen, nedvomno predstavlja nevarno stvar.

     
  • 3.
    VSL sklep II Cp 961/98
    24.6.1998
    denacionalizacija
    VSL41433
    ZSOS člen 6, 6/3, 6, 6/3. ZDEN člen 5, 42, 42/1, 67, 67/3, 5, 42, 42/1, 67, 67/3.
    vrnitev podržavljenega premoženja - obveznice Slovenskega odškodninskega sklada - rok za izvršitev odločbe
    Kadar sodišče odloči, da gre upravičencu odškodnina za odvzeta zemljišča v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada, mora ob tem določiti tudi rok za izvršitev odločbe (izročitev obveznic prevzemniku obveznic), katerega razpon je določen v 3. odst. 6. čl.

    ZSOS.

     
  • 4.
    VSK sodba Cp 335/98
    24.6.1998
    stvarno pravo
    VSK00459
    ZTLR člen 5, 42, 5, 42.
    varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - sosedsko pravo - korenine drevesa ob meji
    Lastnik nepremičnine ima v skladu s pravnim pravilom paragrafa 422 ODZ pravico na svojem zemljišču odstraniti korenine sosedovega drevesa, če ga motijo (in sicer po predhodnem obvestilu lastniku drevesa, ki mu je potrebno dati na razpolago primeren rok, da dejanje opravi sam), ali pa lahko s tožbo zahteva od lastnika drevesa le dopustitev odstranitve motečih korenin. Z negatorno tožbo po 42. čl.

    ZTLR pa lahko lastnik nepremičnine zahteva od soseda, da odstrani korenine drevesa le takrat, kadar je do seganja korenin v zemljišče prišlo zaradi aktivnega ravnanja lastnika drevesa (npr. nove zasaditve) in pod pogojem, da je uporaba tožnikove nepremičnine prizadeta čez mero, ki je glede na njeno naravo in namen ter glede na krajevne razmere običajna ali če nastane znatnejša škoda (5. čl.

    ZTLR).

     
  • 5.
    VSL sodba in sklep I Cp 406/99
    23.6.1998
    OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0070153
    ZZZDR člen 59, 59/1.
    skupno premoženje - vlaganja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - pritikline
    Ker je z investicijami nastalo premoženje po obsegu takšno, da pomeni bistveno povečanje dosedanjega, ga je sodišče prve stopnje upravičeno obravnavalo kot skupno premoženje. Elementi nepremičnine, to so centralna kurjava, dimnik, topli pod, kuhinjski elementi, prispevek za kanalizacijo, sanitarni elementi in radiatorji, pomenijo skupaj s stanovanjsko hišo celoto, le-ta pa je, opremljena z naštetimi pritiklinami, vredna več kot brez njih. Ker so vse naštete stvari pritikline nepremičnine, delijo pravno usodo celote.

    Pri izpodbijanju domneve iz 1. odst. 59. člena ZZZDR ne gre zgolj za računske operacije, v katerih bi se obračunavali zaslužki, vrednost dela in podobno, ampak se ugotavlja celovit odnos do skupnega življenja, družine, gospodinjstva, dela nasploh in: seveda tudi neposrednega dela pri pridobivanju novega, premoženja. Vsega tega ni mogoče številčno izraziti, ima pa enak pomen kot delo in zaslužek pri redni zaposlitvi.
  • 6.
    VSC sodba Cp 174/98
    18.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00109
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2, 51, 51/2, 59, 59/1, 59/2. ZPP (1977) člen 365, 365/1, 365, 365/1.
    redna pravna sredstva - pritožba zoper sodbo - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - zakonska zveza - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev
    Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo prve stopnje le v tistem delu, ki se izpodbija s pritožbo. Če tožeča stranka stvarni in pravni položaj, kot ga uredi prvostopna sodba, presoja nepravilno, je to motivna zmota, ki se je v pritožbenem postopku ne more upoštevati. Pri ugotavljanju višine deležev se poleg dohodka vsakega zakonca upoštevajo tudi druge okoliščine (varstvo in vzgoja otrok, pomoč enega zakonca drugemu zakoncu, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja).

     
  • 7.
    VSC sklep Cp 607/98
    18.6.1998
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC00110
    ZOR člen 16, 18, 18/2, 749, 751, 751/1, 752. ZPPSL člen 61, 61/1, 116, 116/3. ZOdv člen 11. ODZ paragraf 1300. Kodeks odvetniške poklicne etike točka 11.
    povrnitev škode - odgovornost stečajnega upravitelja - odgovornost odvetnika
    Odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja za škodo je izključena pri ravnanju po navodilih stečajnega sodnika. Presoja skrbnosti odvetnice pri izvrševanju prevzetega naročila temelji na določbi 11. člena Zakona o odvetništvu in določbah 751. in 752. člena ZOR. Vrsta skrbnosti mandatarja, ki opravlja naročilo kot svoj poklic, je skrbnost dobrega strokovnjaka.
  • 8.
    VSL sklep III Cpg 37/98
    18.6.1998
    STEČAJNO PRAVO
    VSL00747
    ZPPSL člen 34, 57, 137, 138, 34, 57, 137, 138.
    prijava terjatve na oklic za sklenitev prisilne poravnave - stečajni postopek - prijava terjatve
    Določilo 138. člena ZPPSL se uporablja le za primere, ko gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom oziroma, ko se stečajni postopek iz prisilne poravnave začne po uradni dolžnosti.

     
  • 9.
    VSC sklep Cp 642/98
    17.6.1998
    stvarno pravo
    VSC00105
    ZTLR člen 75, 78, 75, 78.
    motenje posesti - protipravnost - preklic soglasja, ki izključuje protipravnost
    Če etažni lastnik poda soglasje k rekonstrukciji vodovodne napeljave v skupni stanovanjski hiši, potem takšna rekonstrukcija ne predstavlja motenja posesti. Ko je rekonstrukcija že v teku, etažni lastnik ne more preklicati že danega soglasja, saj bi bilo takšno ravnanje nepošteno in bi povzročilo nesorazmerne stroške, ter brezihoden položaj glede vodovodne oskrbe celotne hiše.

     
  • 10.
    VSM sklep Cpg 308/98
    16.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00600
    ZPP (1977) člen 334, 334/1, 334/2, 348, 378.
    pritožba - pritožba zoper sklep
    Po členu 334 Zakona o pravdnem postopku je sodišče vezano na svojo sodbo, ko je razglašena, nasproti strankam pa sodba učinkuje šele od dneva, ko jim je vročena. Povedano velja tudi za sklep, s tem, da se sklep, ki je bil razglašen na naroku, vroči strankam v overjenem prepisu samo tedaj, če je zoper sklep dovoljena posebna pritožba (prvi del drugega odstavka člena 343 ZPP). Dokler sodna odločitev ne učinkuje proti stranki, je ta tudi ne more izpodbijati s pritožbo (niso ji še znani vsi razlogi). Vložena pritožba v fazi od razglasitve do prejema odpravka torej ni ne pravočasna ne dovoljena.
  • 11.
    VSM sklep Cp 834/98
    16.6.1998
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSM20045
    ZTLR člen 75, 80, 75, 80. ZPP (1977) člen 233, 233.
    varstvo soposesti - izročitev listine - pravni interes - ekonomski interes
    Ker je tožena stranka pripravljena izročiti kopije vseh dokumentov tožeči stranki, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru ni podan ekonomski in pravni interes po varstvu posesti oziroma soposesti.

     
  • 12.
    VSL sklep R 118/98
    12.6.1998
    civilno procesno pravo - medijsko pravo
    VSL4140
    ZJG člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZS člen 101, 101/2-1, 101, 101/2-1.
    objava odgovora - stvarna pristojnost
    Za sojenje v sporih za objavo odgovora oz. popravka po ZJG je pristojno okrožno sodišče.

     
  • 13.
    VSL sklep III Cp 567/98
    10.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL41407
    ZPP (1977) člen 444, 444. ZIP člen 228, 228/1, 228, 228/1.
    ponovno motenje posesti - rok za vložitev predloga za izvršbo
    Predlog za izvršbo je bil pravočasno vložen - v okviru tridesetih dni po izteku osemdnevnega roka določenega v izvršilnem naslovu za izpolnitev dolžnikove obveznosti, pri čemer je izpolnitveni rok lahko pričel teči šele od vročitve sklepa Višjega sodišča v Ljubljani dolžniku (člen 444 ZPP). S postavitvijo stebrov oz. kolov na traso iste poti je dolžnik nedvomno zasledoval enak cilj kot z motitvenim dejanjem nastavitve skale, opisanim v izvršilnem naslovu, namreč preprečiti ali vsaj otežiti upnici uporabo te poti po svojem zemljišču in je s tem storil dejanje, ki se tudi po vsebini in obsegu (nastavitev ovire na pot) v bistvu ne razlikuje od motitvenega dejanja, opisanega v restitucijskem delu izvršilnega sklepa, kljub temu, če je dolžnik ponovno motitveno dejanje izvršil na drugem delu poti, kot to zatrjuje. Kot takšno je dolžnikovo ponovno motenje posesti na podlagi prepovednega dela izvršilnega naslova tedaj podvrženo sankcioniranju v izvršilnem postopku (člen 228/1 ZIP).

     
  • 14.
    VSC sklep Cp 141/98
    10.6.1998
    DEDNO PRAVO
    VSC00107
    ZD člen 117, 120, 120/2, 120/3, 117, 120, 120/2, 120/3.
    pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastnine - obličnost - analogna uporaba določil ZD - razveza pogodbe
    Pogodba, iz katere na eni strani izhaja obveznost prenosa zemljišča v last prevzemnice in na drugi strani obveznost opravljanja storitev v korist izročevalca, se opredeljuje kot preužitkarska pogodba. Za preužitkarske pogodbe ni predpisana oblika kot konstitutiven element pogodbe. Sodna praksa dopušča razvezo preužitkarskih pogodb pod bistveno enakimi pogoji, kot jih določa ZD za pogodbe o dosmrtnem preživljanju.

     
  • 15.
    VSL sklep III Cp 456/98
    10.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL41411
    ZPP (1977) člen 109, 109. ZIP člen 35, 35/2, 38, 38/2, 35, 35/2, 38, 38/2.
    vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine
    Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dva dela - odločbo o naložitvi poravnave terjatve in odločbo o dovolitvi izvršbe. S te perspektive je treba zato presojati tudi, katere so nujne sestavine predloga za izvršbo. Te so namreč vselej funkcionalne. Tako kot velja za vloge nasploh, mora tudi predlog za izvršbo imeti vse, kar je treba, da se lahko obravnava. In če je v primerih, kjer upnik kot sredstvo izvršbe predlaga izvršbo na osebni dohodek, navedba dolžnikovega delodajalca nujna za dovolitev izvršbe, bi težko trdili, da je taka navedba nujna tudi za izdajo tistega dela sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev. To pomeni, da ima opustitev navedbe dolžnikovega delodajalca lahko za posledico presumiran umik predloga za izvršbo le v delu, ki se nanaša na dovolitev izvršbe, ne pa tudi v delu, s katerim upnik zahteva, naj sodišče naloži dolžniku poravnavo terjatve.

     
  • 16.
    VSK sklep Cp 127/98
    10.6.1998
    obligacijsko pravo
    VSK00463
    ZOR člen 277, 399, 277, 399.
    pogodbene obresti - zamudne obresti - pogodbeno dogovorjena obrestna mera zamudnih obresti - višina obrestne mere - valuta obveznosti - valutna klavzula
    1. Med strankama je načeloma mogoč dogovor o višini pogodbenih obresti, vendar pa se ta lahko giblje le v mejah najvišje dopustne obrestne mere med posamezniki, to je obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled (1. odst. 399. čl. ZOR). 2. O višini zamudnih obresti se lahko stranki v skladu z načelom dispozitivnosti, kot enem izmed temeljnih načel obligacijskih razmerij, svobodno dogovorita. Prosto dogovarjanje je omejeno le z ugovori iz določb ZOR, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oz. njihovih posameznih določb.

     
  • 17.
    VSC sklep Cp 168/98
    10.6.1998
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC00106
    ZPP (1977) člen 12, 12/3, 12, 12/3.
    zavarovalna pogodba - regresna obveznost zavarovanca - vzročna zveza - predhodno vprašanje
    Toženka je lahko regresna zavezanka le v tistem obsegu, ki je posledica njenega protipogodbenega ravnanja. Glede obstoja storitve kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, je civilno sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča.

     
  • 18.
    VSM sodba Cpg 141/97
    9.6.1998
    obligacijsko pravo
    VSM00595
    ZOR člen 790, 813, 826, 790, 813, 826.
    pogodba o trgovskem zastopanju - posredovanje - izguba pravice do plačila - ustna sprememba pogodbe
    Zbiranje kupcev zgolj na območju, ki ni bilo dogovorjeno s pogodbo o posredovanju, je bilo v nasprotju z naročiteljevimi interesi, ki je sankcionirano s pravnim pravilom člena 826 ZOR. Ni bilo namreč izraženo v pismeni obliki s spremembo prvotne pogodbe. Tudi če bi tožnikovo delovanje izven dogovorjenega območja šteli kot poslovodstvo brez naročila, sklenitev prodajnih pogodb s kupci ni mogoče šteti kot odobritev prevzemnika - tožene stranke, ker bi se taka odobritev morala izjasniti vsaj s plačilom provizije, ki pa jo tožena stranka vseskozi odklanja.

     
  • 19.
    VSM sklep Cpg 351/98
    4.6.1998
    STEČAJNO PRAVO
    VSM00598
    ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1.
    stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
    Če stečajni upravitelj ni imel razloga prerekati tistih upnikovih terjatev, ki še niso zastarale in bo upnik v pravdnem ali drugem postopku izkazal njihov obstoj, bo taka odločitev vezala tudi stečajnega upravitelja. Sicer pa stečajni senat nima druge izbire kot upnika, čigar terjatev je stečajni upravitelj (ali drugi upnik) prerekal, napoti s prerekano terjatvijo na ustrezni postopek.

     
  • 20.
    VSM sodba in sklep Cpg 287/98
    4.6.1998
    obligacijsko pravo
    VSM00597
    ZOR člen 111, 508, 111, 508.
    javni razpis - zbiranje najboljšega ponudnika - ponudba
    Tožba na razveljavitev sklepov upravnega odbora in sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino iz javnega razpisa ne upošteva dejstva, da je bila prodajna pogodba za sporno nepremičnino že sklenjena z drugim ponudnikom. Ponovna izbira najugodnejšega ponudnika bi bila brez smisla, saj je v uveljavljanem razpisu prodajano nepremičnino tožena stranka že odsvojila. Zato tudi prodajne pogodbe s tožečo stranko ne more več skleniti, ker bi bila sicer odgovorna za pravne napake prodane stvari. Pričakovane obveznosti tožena stranka torej ne more več izpolniti, dokler jo veže sklenjena prodajna pogodba. Ker pa zahtevek po izpodbijanju te pogodbe v smislu pravnega pravila člena 111. Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR s tožbo ni bil postavljen, niti po tem, ko je bila tožeča stranka s prodajno pogodbo seznanjena (to pa je bilo s sprejemom ugovora dolžnika proti začasni odredbi), zato nobeden ob obeh tožbenih zahtevkov ni formuliran tako, da bi bilo mogoče z njim toženo stranko pravnoveljavno zavezati.

     
  • 1
  • od 2
  • >
  • >>