Pooblaščenka toženca se je dne 28.2.2006 z dopisom z dne 27.1.2006, odzvala na poziv sodišča za plačilo sodne takse in šele takrat trdila, da je s pritožbo zoper sodbo predložila tudi dokazila (čeprav jih ni), hkrati pa sodišču dostavila kopije treh listin (dokaz B4, B5, B6), ki prav tako ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena ZST za taksno oprostitev.
Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
Gospodinjski predmeti, katerih izločitev na podlagi 33. člena Zakona o dedovanju predlaga prva dedinja niso predmet izpodbijanega sklepa, saj predlog do konca zapuščinske obravnave ni bil dovolj natančno opredeljen, da bi ga sodišče lahko obravnavalo in da bi se ostali dediči lahko o njem izrekli.
V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
URS člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ustava Republike Slovenije v III. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (I. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravna relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (I. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po II. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
sodna taksa za pritožbo - postopek delitve solastnine
Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.
Če ena stranka želi izpolnjevati pogodbo, druga stranka pa izpolnitev odklanja, potem kriva stranka ne more zahtevati razvezo pogodbe. V takem primeru je umestna sprememba pogodbe.
Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.
smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.
V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.
V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - predpostavke za odpoved - vročitev vabila stranki po pooblaščencu
Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.
Pravni standard nadzora v šoli (vrtcu) je odvisen od: starosti otroka, duševne zrelosti in osebnih lastnosti otroka, števila nadzorovanih otrok, vedenja o psihofizičnem stanju otroka v času opravljanja varstva oziroma nadzora nad njim.
plačilo zavarovalnine - poravnava - stanje invalidnosti - nova poškodba
Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne 26.06.1999 je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno 13.02.2000. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval 12.02.2001, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda.