plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - predpostavke za odpoved - vročitev vabila stranki po pooblaščencu
Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.
Pravni standard nadzora v šoli (vrtcu) je odvisen od: starosti otroka, duševne zrelosti in osebnih lastnosti otroka, števila nadzorovanih otrok, vedenja o psihofizičnem stanju otroka v času opravljanja varstva oziroma nadzora nad njim.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
Pooblaščenka toženca se je dne 28.2.2006 z dopisom z dne 27.1.2006, odzvala na poziv sodišča za plačilo sodne takse in šele takrat trdila, da je s pritožbo zoper sodbo predložila tudi dokazila (čeprav jih ni), hkrati pa sodišču dostavila kopije treh listin (dokaz B4, B5, B6), ki prav tako ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena ZST za taksno oprostitev.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.
smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.
ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.
Gospodinjski predmeti, katerih izločitev na podlagi 33. člena Zakona o dedovanju predlaga prva dedinja niso predmet izpodbijanega sklepa, saj predlog do konca zapuščinske obravnave ni bil dovolj natančno opredeljen, da bi ga sodišče lahko obravnavalo in da bi se ostali dediči lahko o njem izrekli.
URS člen 29, 29/3, 29, 29/3. ZKP člen 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2, 17, 17/1, 18, 18/1, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Ustava Republike Slovenije v III. odstavku 29. člena kot pravno jamstvo ob popolni enakopravnosti zagotavlja vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, izvajanje dokazov v njegovo korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (I. odstavek 18. člena ZKP) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, pač pa le tiste, ki so materialnopravno relevantni. Obstoj in pravna relevantnost takega dokaza mora obramba utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti. Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče mora po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite odločbe (I. odstavek 17. člena ZKP), v okviru te dolžnosti pa mora pod zgoraj navedenimi pogoji poskrbeti, da se omogoči izvedba dokazov, ki bi lahko bili v korist obdolženca. Za kršitev pravice do obrambe zaradi zavrnitve dokaznega predloga po II. odstavku 371. člena ZKP gre v primeru, kadar sodišče brez ustrezne obrazložitve zavrne predlog za sprejem dokaza, ki je materialnopravno relevanten za obrambo in katerega obstoj in možnost izvedbe je dokazana z zadostno stopnjo verjetnosti.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev – izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze – pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema – oblika notarskega zapisa – pomanjkanje oblike – ničnost – skupno premoženje – vlaganje v posebno premoženje enega zakonca – obligacijski zahtevek – nastanek nove stvari – stvarnopravni zahtevek
Za premoženjsko pravna razmerja izvenzakonskih partnerjev veljajo enaka pravila kot pri zakonski zvezi. Tak zaključek izhaja iz 12. čl. ZZZDR, čim pa veljajo za premoženjskopravna razmerja izvenzakonskih partnerjev enaka pravila kot pri zakoncih, pa morajo biti tudi pogodbe o urejanju premoženjskopravnih razmerij med izvenzakonskima partnerjema sklenjene v skladu z določbo 1. tč. 47. čl. Zakona o notarjatu v obliki notarskega zapisa.