V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.
sodna taksa za pritožbo - postopek delitve solastnine
Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.
ZZK člen 21, 101, 21, 101. ZZK-1 člen 243, 243/1, 244, 244/1, 243, 243/1, 244, 244/1.
vknjižba v zemljiško knjigo - vzpostavitev prejšnjega stanja - neveljavnost vknjižbe - prenos lastninske pravice - izbrisna tožba - izdaja sodbe
Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Če je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi take tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej gre za izbris izpodbijane vknjižbe. Vpis v zemljiško knjigo mora biti namreč opravljen tudi v skladu s predpostavkami, ki jih predvidevajo predpisi materialnega prava. Ko je enkrat vpis opravljen, nastopi sicer izpodbojna domneva, da pravica, ki je vpisana, obstaja in da je oseba, ki je vpisana (v konkretnem primeru toženec) tudi objekt te pravice in je opravljeni vpis tudi po materialnem pravu pravilen. Če pa ni, mora tisti, ki meni, da je nasprotno, to dokazati, in tak vpis izpodbijati z izbrisno tožbo. Pravilno je zato zahtevek uveljavljan proti tožencu, torej osebi, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev pravice, zaradi vknjižbe pa so kršene pravice tožnice, ki je kupec predmetnega stanovanja.
ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
ZOR člen 451, 451. ZZK člen 21, 86, 101, 102, 21, 86, 101, 102. ZZK-1 člen 148, 243, 244, 148, 243, 244.
izbrisna tožba - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pristop k dolgu
Vpisi pravic v zemljiški knjigi niso abstraktni in so se lahko opravili le, če so utemeljeni v predloženih listinah, iz katerih je izkazan pravni naslov za pridobitev določene pravice, v tem primeru lastninske pravice.
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.
smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.
Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Ovadba pomeni sporočilo pristojnemu državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Za presojo zadeve ni pomembno, kako je policija formalno opredelila oškodovančevo obvestilo. Pomembno je to, da uradni zaznamek, ki ga je o tem napravila policija, po vsebini pomeni njegovo ustno kazensko ovadbo in hkrati njegov predlog za pregon obdolženca, s katero je oškodovanec v trimesečnem zakonskem roku (I. odst. 52. čl. ZKP) izrazil svojo voljo za pregon storilca.
Pooblaščenka toženca se je dne 28.2.2006 z dopisom z dne 27.1.2006, odzvala na poziv sodišča za plačilo sodne takse in šele takrat trdila, da je s pritožbo zoper sodbo predložila tudi dokazila (čeprav jih ni), hkrati pa sodišču dostavila kopije treh listin (dokaz B4, B5, B6), ki prav tako ne izpolnjujejo pogojev iz 13. člena ZST za taksno oprostitev.
V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.
Tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, ki je presodilo, da spora ni mogoče presojati po pravilih o neupravičeni pridobitvi, pač pa po pravilih o molče obnovljenem zakupu, ki določa, da se v primeru, da zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
zloraba uradnega položaja - dejanje v nasprotju z namenom uradnega pooblastila
Pri izrabitvi položaja iz 261. člena KZ gre namreč zato, da uradna oseba opravi določeno dejanje znotraj pooblastil, ki jih ima, vendar ne v smeri kot izhaja iz njihovega namena
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
V danem primeru bi prišla v poštev prva oblika, to je sodelovanje pri izvršitvi oz. sostorilstvo v ožjem smislu, ki bo podana tedaj, kadar storilec uresniči vsaj enega od zakonskih znakov kaznivega dejanja in ob pogoju, da se ob tem zaveda, da skupaj z drugim sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja. Oba navedena pogoja morata biti podana v času izvrševanja kaznivega dejanja in ker naj bi obdolženca oškodovanko vsaj enkrat brcnila tedaj, ko je ta po prejetih udarcih s strani obdolženca padla na tla, tak opis dejanja že sam po sebi izpolnjuje elemente sostorilstva.
ZOR člen 200, 200. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 7, 7.
odškodnina - zdravo življenjsko okolje - kršitev pravice osebnosti - imisije
Prvostopno sodišče je premalo upoštevalo, kako navedene povečane imisije in obremenitev okolja vplivajo konkretno na tožnico kot oškodovanko. Potrebno je upoštevati lego stanovanjske hiše oziroma oddaljenost od ceste. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje stoji hiša tožeče stranke šest metrov od osi ceste in dva metra od roba ceste in da gledajo na Cankarjevo ulico štiri okna spalnice in dnevne sobe. Glede na takšno oddaljenost doma tožeče stranke od vira imisij sodišče sploh ne dvomi v izpovedbo tožeče stranke o tem, da jo je bilo strah, da se bo hiša podrla, da se je cela hiša tresla, da je bilo stanovanje zaradi izpušnih plinov črno in vedno prašno. Iz navedenega tudi izhaja, da tožeča stranka utemeljeno ni mogla odpirati oken, da zaradi hrupa ponoči ni mogla spati. Zaradi vsega tega je deset let živela napeta in v stresu. Potrebno je upoštevati tudi osebne okoliščine stranke, predvsem dejstvo, da je živela sama, da je starejša oseba in da je bila cele dneve doma, kar kaže na to, da je dejansko ves čas bivala v obremenjenem okolju in da se je to upravičeno poznalo na njenem duševnem ravnovesju in kvaliteti življenja. Res je sicer, da čas prinaša razvojne spremembe in nedvomno povečan promet ter bolj obremenjujoč vpliv prometa tudi v drugih, predvsem urbanih okoljih, kar zahteva večjo toleranco krajanov pri prenašanju teh obremenjujočih vplivov, vendar pritožba tožene stranke prezre, da je podlaga odškodninske odgovornosti tista prekomerna obremenitev, ki presega normalne meje in je zato ljudje v določenih prizadetih okoljih niso dolžni več prenašati, saj jim Ustava RS in predpisi zagotavljajo pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju. Glede na stopnjo tožničinih duševnih bolečin in neugodnosti ter časovno obdobje, v katerem je morala prenašati kvarne vplive povečanega prometa, je moralo pritožbeno sodišče sodbo v tem delu spremeniti in odškodnino zvišati na celoto vtoževanega zneska (2,500.000,00 SIT), ki po oceni sodišča druge stopnje opravičuje ustrezno satisfakcijo v obliki primerne denarne odškodnine.