sodna taksa za pritožbo - postopek delitve solastnine
Taksa za delitveni postopek je predpisana v Tarifni številki 12 Zakona o sodnih taksah, in sicer, da znaša taksa pri vrednosti premoženja nad 100.000 točk 1% od tolarske vrednosti, vendar največ 20.000 točk v tolarski vrednosti. Tretji odstavek iste tarifne številke določa, da se za pritožbo plača dvojna taksa.
žrtev vojnega nasilja - odmera pokojnine - posebna pokojninska doba
ZZVN je specialni predpis le z vidika ureditve pokojninske dobe kot posebne dobe, zaradi česar ne daje podlage za ugodnejšo odmero pokojnine, kot je določena v splošnem predpisu. Ker je tožnik že brez upoštevanja posebne pokojninske dobe dosegel maksimalni odstotek odmere (85 %), mu kljub naknadno priznani posebni pokojninski dobi pokojnine ni mogoče odmeriti v višjem odstotku.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2, 24, 24/4, 170, 170/2.
smrt dolžnika - prehod zapuščine na državo - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Pri prehodu zapuščine brez dedičev na državo (9. člen Zakona o dedovanju - ZD) država vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja in tako odgovarja tudi za njegove dolgove. Odgovornost za dolgove pa je o našem pravu omejena, dedič odgovarja samo do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar pa odgovarja s celotnim premoženjem, tako s podedovanim kot z lastnim (142. člen ZD). Gre torej za omejitev po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja.
Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko podano tudi glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali po zakonu overjeno listino, že po samem zakonu vstopi v izvršbo namesto prejšnjega imetnika - dolžnika.
Izpodbojna tožba se vloži zoper tretjega, s katerim je bila in v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje oz. zoper njegove univerzalne pravne naslednike. Pasivna legitimacija je podana na strani pridobitelja koristi, in ne drži, kar napačno razloguje sodišče prve stopnje, da je pasivno legitimirana tudi prva toženka, darovalka.
odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - predpostavke za odpoved - vročitev vabila stranki po pooblaščencu
Vabilo za glavno obravnavo je bilo toženki vročeno po njenem pooblaščencu v skladu z določbo 137. člena Zakona o pravdnem postopku, po katerem se v primeru, ko ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu, če zakon ne določa drugače. Tako drugačno ureditev pozna ZPP v zvezi z vročanjem vabila stranki na narok, kjer bo izveden dokaz z zaslišanjem stranke, vendar pa v predmetnem postopku navedena določba ne pride v poštev.
Pravni standard nadzora v šoli (vrtcu) je odvisen od: starosti otroka, duševne zrelosti in osebnih lastnosti otroka, števila nadzorovanih otrok, vedenja o psihofizičnem stanju otroka v času opravljanja varstva oziroma nadzora nad njim.
ZOR člen 421, 421/1, 421, 421/1. ZPP člen 195, 195.
solidarne obveznosti - navadno sosporništvo - obveznost plačila za porabljeno vodo
Obveznost plačila porabljene vode je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
Uporabnice vode glede obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti vselej nastopajo kot navadne sospornice, zaradi česar jima mora vsaka posebej oporekati.
protipravnost ravnanja - pravna praznina - odnos do pravne norme - namen protipravne prilastitve
Stanje, ko je bilo področje črpanja naplavin pravno sicer regulirano z zakonom, ki pa se s strani države zaradi nastale pravne praznine ni izvajal, istočasno pa se je dopustilo izvajanje dejavnosti proti odškodnini v obliki plačila vodnega prispevka, pomeni le drugačno izvajanje zakona. Z drugimi besedami je torej država takšno početje v kritičnem obdobju legalizirala.
V primeru neodplačnega razpolaganja zakon določa ne izpodbijano domnevo, da je dolžnik vedel ali bi moral vedeti, da z dejanjem škoduje upniku. V škodo upnika sklenjene neodplačne pogodbe je torej mogoče izpodbiti, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala oziroma ni vedela, da z dejanjem škoduje upniku. Tudi ni važno, kdaj je upnikova terjatev nastala. Terjatev mora obstajati v trenutku vložitve tožbe, nastala pa je lahko pred ali tudi po dolžnikovem pravnem dejanju, ki ga upnik želi izpodbiti. To pomeni, da ni potrebno, da bi upnik obstajal, kot upnik že takrat, ko je dolžnik storil izpodbojno dejanje, lahko je postal upnik šele kasneje.
Po vsebini je predmetna služnost, katere obstoj je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje, pozitivna služnost, saj je tožnici z njo dovoljena hoja po obstoječih stopnicah. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo 2. odstavek 50. člena ZTLR, ki nalaga breme vzdrževanja naprave, ki je potrebna za izvrševanje služnosti (v našem primeru so to stopnice), lastniku gospodujoče stvari, zato je tudi pravilno ocenilo, da za zahtevek po obnovi stopnic glede na tožbene trditve ni pravne podlage.
Predlog za pregon je procesna izjava oškodovanca, s katero izrazi svojo procesno voljo, da se zoper obdolženca sproži kazenski postopek. Ta izjava je lahko ustna ali pisna, zakon obličnosti ne predpisuje, pomembno je, da je volja izražena jasno in nedvoumno. Ovadba pomeni sporočilo pristojnemu državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti.
Za presojo zadeve ni pomembno, kako je policija formalno opredelila oškodovančevo obvestilo. Pomembno je to, da uradni zaznamek, ki ga je o tem napravila policija, po vsebini pomeni njegovo ustno kazensko ovadbo in hkrati njegov predlog za pregon obdolženca, s katero je oškodovanec v trimesečnem zakonskem roku (I. odst. 52. čl. ZKP) izrazil svojo voljo za pregon storilca.
Gospodinjski predmeti, katerih izločitev na podlagi 33. člena Zakona o dedovanju predlaga prva dedinja niso predmet izpodbijanega sklepa, saj predlog do konca zapuščinske obravnave ni bil dovolj natančno opredeljen, da bi ga sodišče lahko obravnavalo in da bi se ostali dediči lahko o njem izrekli.
O stroških v korist stranke, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči po ZBPP, mora odločiti sodišče z odločbo, s katero se je postopek pred njim končal, izterjava tako odmerjenih stroškov pa preide z dnem pravnomočnosti te odločbe na Republiko Slovenijo.
plevralni plaki z azbestozo - začetna azbestoza pljuč - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je kvaliteta tožničinega življenja zaradi bolezni zmanjšana, vendar meni, da ne dosega tiste stopnje intenzivnosti, da bi prešla v posebno pravno priznano obliko škode in se zato povsem strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da je zmanjšana kvaliteta življenja zaradi strahu že zajeta pri odškodnini za strah.
V zemljiški knjigi zaznamovana prepoved iz 76.c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor o prepovedi vpisov in sprememb v zemljiški knjigi je ovira za poočitev na podlagi odločbe GURS, s katero je bila spremenjena vrsta rabe nepremičnine in parcelna številka, ki bi začela učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba prepovedi.
Tožeča stranka v tej tožbi zahteva pravično denarno odškodnino. Tak zahtevek mora biti določen in to za vsako obliko negmotne škode posebej, tudi če škoda izvira iz istega škodnega dogodka. Če tožbeni zahtevek za plačilo več oblik negmotne škode ni tako opredeljen, torej jasno opredeljen, mora sodišče ravnati po določbah 108. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), to pomanjkljivost mora torej odpraviti v okviru predhodnega preizkusa tožbe.
ZOR člen 451, 451. ZZK člen 21, 86, 101, 102, 21, 86, 101, 102. ZZK-1 člen 148, 243, 244, 148, 243, 244.
izbrisna tožba - utemeljenost zahtevka za vpis pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pristop k dolgu
Vpisi pravic v zemljiški knjigi niso abstraktni in so se lahko opravili le, če so utemeljeni v predloženih listinah, iz katerih je izkazan pravni naslov za pridobitev določene pravice, v tem primeru lastninske pravice.
ZVJS člen 3, 3. ZOR člen 154, 154/1, 158, 154, 154/1, 158.
poškodba izven smučarske proge - odgovornost upravljalca smučišča - nevarno mesto - varovalna mreža
Ker je hišica izstopne postaje stala na skoraj ravnem terenu, vsekakor ni mogla predstavljati nevarnega mesta, ki bi ga bilo potrebno zavarovati z zaščitno varnostno ograjo, pa čeprav so do te hišice lahko smučarji prismučali direktno s smučišča.