odškodnina - nematerialna škoda - sokrivda - sporen temelj in višina odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča pa za nastalo poškodbo tožnika ni odgovorna samo prva tožena stranka, ampak je k njej prispeval tudi tožnik sam. Ugotovljena poškodba stopnice ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče. V danem primeru tedaj poškodovana stopnica ni predstavljala nepričakovane in neopazne ovire.
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).
spor majhne vrednosti - škodni dogodek - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in več opominov, navedla je, da je povzročitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča neregistrirano in da so z izplačilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovančeve pravice.
Glede na trditveno breme, ki je na strani tožeče stranke (212. člen ZPP) in ugovor toženca, da je bil v času prometne nesreče doma in je skupaj s predlagano pričo pil vino, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je toženec povzročil prometno nezgodo.
Odločitev o obveznosti toženih občin, ki so jih prevzele kot pravne naslednice bivše občine - do upnika, je v razmerju do njih lahko samo enaka, ugodna ali neugodna za vse, ne more pa biti za ene ugodna, za druge pa neugodna. Gre za enotne sospornike po 196. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se ti štetejo za enotno pravdno stranko, tako se razteza, če zamudijo posamezni sosporniki kakšno pravdno dejanje, tudi nanjo učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
Sodišče prve stopnje teh listin ni ocenilo ampak le pavšalno navedlo, da upnik ni izkazal nobenega od razlogov za odlog izvršbe, pa čeprav tako iz predloženega računa, predvsem pa iz predloga za izrek denarne kazni izvršitelja Milana Glažarja, ki nedvomno predstavlja javno listino, izhaja lastninska pravica tretjega na spornem avtomobilu (izvršitelj namreč ugotavlja, da je avto registriran na tretjega).
ZVCP-1 člen 32. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 7a, 7a.
kršitev materialnega prava - pravna opredelitev dejanja
Če prvostopno sodišče ni uporabilo milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, je v škodo obdolženca kršilo 4. tč. 156. čl. ZP-1, tudi če je predpis pravilnik, ker je bil pri odločanju uporabljen prav tako pravilnik, vendar prej veljavni in za obdolženca strožji.
ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpovedni rok
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR, na pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90 in je v nasprotju z ZDR/02, ki je na novo določil višino odpravnine in dolžino odpovednega roka.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
Kadar sodišče skladno z 2. odstavkom 118. člena ZDR brez predloga delavca sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, lahko prisodi odškodnino po pravilih civilnega prava iz 1. odstavka istega člena tudi brez zahtevka delavca.
ZGD člen 544, 544. ZPPSL člen 47, 47. ZSreg člen 8, 8.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - preoblikovanje komanditne družbe v družbo z omejeno odgovornostjo
Ker preoblikovanje učinkuje šele z vpisom v sodni register, v konkretnem primeru pa je bil sklep o preoblikovanju sprejet pod odložnim pogojem potrditve prisilne poravnave in torej bi začel veljati pred vpisom v sodni register, tak način finančne reorganizacije ni pravno dopusten. Sodišče presoja skladnost načrta finančne reorganizacije z določili ZPPSL po sedanjem pravnem stanju dolžnika, torej upoštevajoč v konkretnem primeru, da gre za komanditno družbo. Po stališču sodišča prve stopnje, ki mu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče, pa res ni dopustno, da bi načrt finančne reorganizacije vseboval že spremembo organizacijsko-pravne oblike dolžnika in to preden bi bila le-ta vpisana v sodni register.
izbris iz sodnega registra po zfppod - subjekt vpisa nima premoženja - izpodbojna zakonska domneva
Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.
ZOR člen 85, 85/2, 89, 387, 387/2, 85, 85/2, 89, 387, 387/2. OZ člen 12, 12.
pooblastilo za zastopanje delniške družbe - pretrganje zastaranja
Direktor Finančno računovodske službe ni bil kot zakoniti zastopnik vpisan v sodnem registru. Vendar pa upravičenost za zastopanje ne temelji samo na zakonu, ampak lahko tudi na drugem pravnem aktu (na primer statutu družbe), ali na izjavi volje zastopanega (pooblastilo, glej 2. odst. 85. čl. ZOR).
Z izjavo o pripoznavi dolga je lahko dosežen učinek pretrganja zastaranja v smislu 2. odst. 387. čl. ZOR.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu, ker se na poziv delodajalca ni zglasil na delo v času, ko je tekel postopek pred sodiščem in še ni bilo pravnomočno odločeno o transformaciji pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nedoločen čas, je nezakonita. Ker je tožniku na podlagi prejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno razmerje prenehalo, tožnik v času od prenehanja delovnega razmerja do pravnomočne odločitve sodišča nima nobenih obveznosti in jih zato tudi ne more kršiti.
Ker sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, na podlagi katere je tožena stranka tožniku (delno) plačala svoj dolg iz naslova premalo izplačanih plač, v ničemer ne vpliva na njegovo pravico v individualnem delovnem sporu zahtevati plačilo višjega zneska, za tožbo, s katero uveljavlja ničnost te sodne poravnave, ne izkazuje pravnega interesa, in jo je potrebno zavreči.
Ker se je pravnomočno ugotovljena obveznost po sklepu o izvršbi zmanjšala, dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep z dne 13.6.2006, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZGD člen 387, 387/2.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - prenehanje družbe - redno prenehanje družbe - izbris družbe iz sodnega registra - usoda začetih pravd - pravno nasledstvo likvidirane pravne osebe - razdelitev premoženja - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - zavrženje tožbe - nedovoljenost pritožbe
Pravno zmotno je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbi 205. in 208. člena ZPP o prekinitvi postopka za tožečo stranko in o nadaljevanju z njenimi pravnimi nasledniki - pritožniki. Iz sodnega registra izhaja, da je registrsko sodišče izbrisalo tožečo stranko na predlog likvidacijskega upravitelja po drugem odstavku 387. člena ZGD. Takšen izbris pa ima drugačne pravne posledice kot izbris družbe po skrajšanem postopku (394. člen ZGD) ali izbris družbe po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij, pri katerih zaradi posebne izjave delničarjev o prevzemu dolga pride do pravnega nasledstva. Ker se v okviru likvidacijskega postopka po določbah 372. - 393. člena ZGD dokončajo vsa obstoječa pravna razmerja in razdeli premoženje družbe, takšen pravni subjekt z izbrisom iz sodnega registra preneha brez pravnih naslednikov.