1. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tedaj, če sodišče kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. To, da sodišče prve stopnje ni ugodilo dokaznemu predlogu, da se jo zasliši kot stranko, še ne pomeni, da ji kot stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
2. Bistvenega pomena je, ali objekt, tam kjer stoji, na zemljišče tožeče stranke deluje negativno.
spor majhne vrednosti - škodni dogodek - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in več opominov, navedla je, da je povzročitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča neregistrirano in da so z izplačilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovančeve pravice.
Glede na trditveno breme, ki je na strani tožeče stranke (212. člen ZPP) in ugovor toženca, da je bil v času prometne nesreče doma in je skupaj s predlagano pričo pil vino, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je toženec povzročil prometno nezgodo.
Imetnik stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
Tožnik je v spornem obdobju opravil večje število nadur od zakonsko dovoljenih, zaradi česar je za navedeni presežek nadur upravičen do plačila po postavki za običajno opravljene ure dela. V presežku, za plačilo ur kot nadur, njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.
Za anuitete v smislu določbe 2. odstavka 372. člena ZOR gre le tedaj, ko so izpolnjeni trije kumulativni pogoji, to je, da so anuitete: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za (tovrstne) anuitete in tudi ne za triletni zastaralni rok, temveč za zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR.
ZDR člen 92, 92/2, 109, 109/2, 92, 92/2, 109, 109/2.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - odpovedni rok
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbah ZDR/02. Zato je tudi pri določitvi trajanja odpovednega roka in višine odpravnine potrebno upoštevati določbe novega ZDR, na pa KP za špedicijsko, skladiščno in pomorsko dejavnost, saj je bila ta sprejeta na podlagi ZDR/90 in je v nasprotju z ZDR/02, ki je na novo določil višino odpravnine in dolžino odpovednega roka.
ZVCP-1 člen 32. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu člen 7a, 7a.
kršitev materialnega prava - pravna opredelitev dejanja
Če prvostopno sodišče ni uporabilo milejšega predpisa, ki je začel veljati po storitvi prekrška, je v škodo obdolženca kršilo 4. tč. 156. čl. ZP-1, tudi če je predpis pravilnik, ker je bil pri odločanju uporabljen prav tako pravilnik, vendar prej veljavni in za obdolženca strožji.
Storilcu, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni mogoče na podlagi seštevka kazenskih točk, izrečenih po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ponovno izreči prenehanje.
ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1. ZDR člen 112, 112.
odpoved - sodno varstvo
Zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca (112. člena ZDR) delodajalec nima sodnega varstva. Za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalec nima pravnega interesa, zato se takšna tožba zavrže.
Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, izraženim v izpodbijanem sklepu, češ da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon. Že dikcija 1. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ne omogoča takšnega zaključka, saj določa, da mora upnik "verjetno izkazati", da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan.
obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi
Ni mogoče pritrditi dolžničinim navedbam, da za predmetno izvršbo kot izvršilno sredstvo zadostuje izvršba na sredstva na transakcijskem računu. Dolžnica priznava, da je račun blokiran, kar sicer pomeni, da se sredstva, ki nanj prihajajo, sproti odvajajo upnikom, vendar pa ima upnik pravico do poplačila svoje terjatve v celoti in takoj. Ni dolžan čakati, da bo prišel na vrsto pri prenosu sredstev dolžnice na računu, ampak lahko predlaga izvršbo tudi z drugimi izvršilnimi sredstvi.
ZTPDR člen 66, 83, 83/1, 66, 83, 83/1. ZPP člen 320, 320/2, 320, 320/2. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-13, 103.
klep o prenehanju delovnega razmerja - stari ZDR - disciplinski postopek - dokončnost - učinkovanje
Delodajalec je vezan na svojo dokončno odločitev, ko je le-ta sprejeta oziroma v pisni obliki odpravljena, in je od tedaj dalje ne more več spremeniti ali razveljaviti. Delavec pa ima pravico takšno dokončno odločitev delodajalca izpodbijati pred sodiščem, zaradi česar je za začetek nastopa njenih pravnih učinkov odločilnega pomena dan, ko mu je vročena. Ker pa je tožniku že pred tem delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na drugi pravni podlagi, izpodbijani disciplinski sklepi o prenehanju delovnega razmerja nimajo pravnih učinkov.
Tožeča stranka je toženi stranki dobavljala blago, slednja pa ga je prodajala. Stranki sta skupno določili maloprodajno ceno tega blaga ter se dogovorili tudi o maloprodajni marži, tako da je vsaki stranki pripadla polovica marže. Po opravljeni prodaji je tožena stranka tožeči stranki pisno odjavila prodano blago, za katero je tožeča stranka toženi stranki izstavila račun, ki ga je bila slednja dolžna plačati. Po mnenju pritožbenega sodišča je torej šlo za (prodajno) komisijo (788. čl. in nasl. OZ), pri kateri je tožena stranka v svojem imenu kot komisionar prodajala blago svojega komitenta, tožeče stranke.
izbris iz sodnega registra po zfppod - subjekt vpisa nima premoženja - izpodbojna zakonska domneva
Osnovni kapital samo ob ustanovitvi predstavlja dejansko premoženje zadevne družbe. Kratkoročne poslovne terjatve predstavljajo tiste terjatve, ki zapadejo v plačilo v enem letu po datumu bilance stanja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - organizacijski razlog
Ker je tožena stranka izvedla organizacijsko spremembo, tako da je vse vodstvene naloge, ki jih je opravljala tožnica, razporedila na nadrejenega delavca, s čimer je njeno delovno mesto dejansko ukinila, je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ničnostna tožba - sodna poravnava - kolektivni delovni spor - stranka postopka - pravni interes - zavrženje tožbe
Dejstvo, da tožnik ni pooblastil prvotožene stranke (sindikata) za sklenitev sodne poravnave v kolektivnem delovnem sporu, ni povzročila ničnosti sklenjene poravnave, saj je šlo za kolektivni delovni spor med toženima strankama (sindikatom in delodajalcem), v katerem tožnik ni imel položaja stranke oziroma udeleženca. Ker lahko – v kolikor meni, da mu drugotožena stranka (delodajalec) iz naslova neizplačanih plač dolguje višji znesek, kot mu je bil priznan s sporno sodno poravnavo – neposredno vloži dajatveno tožbo za plačilo navedenega zneska, za vložitev tožbe za ugotovitev ničnosti poravnave ne izkazuje pravne koristi in jo je potrebno zavreči.
Knjigovodska listina je verodostojna, če se pri njenem kontroliranju pokaže, da lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka. Če je listina, to je v konkretnem primeru faktura, na videz v redu, podpisana od pooblaščene osebe, se šteje za verodostojno listino. Tisti, ki trdi nasprotno, nosi o tem dokazno breme.