ZZZDR člen 59, 59. ZD člen 163, 163. ZPP člen 337, 337.
zapuščina - stvarnopravni zahtevek - skupno premoženje - zapuščinski postopek
Pritožbene trditve, da predstavlja premoženje, ki je kot zapuščina ugotovljeno v izpodbijanem sklepu kot skupno premoženje pritožnika in pokojne zapustnice vsakega do 1/2 ter da v zapuščino torej lahko sodi le polovico tega premoženja, pomenijo pritožbeno novoto, ki pa jo glede na določila 337. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju ni mogoče v tej fazi postopka upoštevati.
Stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, lahko tudi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zahtevajo ugotovitev lastninske pravice na temelju skupnega pridobivanja ter pravnomočni sklep o dedovanju ali volilu veže stranke samo glede odločbe o pravici do dedovanja.
roditeljska pravica - razmerja med starši in otrokom - onemogočanje stikov z očetom - varstvo in vzgoja otroka
V primeru, ko eden od staršev neutemeljeno onemogoča stike otroka z drugim staršem, je to že ravnanje, ki otroku ni v korist in ga ogroža, zato je treba oceniti le, ali morda kakšna druga okoliščina vendarle narekuje odločitev, da otrok kljub takšnemu ravnanju ostane pri tistemu od staršev, ki ravna otroku v škodo. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da v tem primeru takšnih okoliščin ni.
Sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je toženka stike med očetom in sinom onemogočala, da iz dosedanjega ravnanja toženke izhaja, da je zelo verjetno, da jih bo onemogočala tudi v prihodnje, pri čemer za takšno ravnanje po oceni izvedenke in po oceni strokovnjakov CSD ni imela nobenega utemeljenega razloga. Pomembno je, da je izvedenka ugotovila, da je otrok čustveno navezan tudi na očeta, zaradi česar z vidika otrokove koristi premestitev za otroka ne bo pomenila grožnje za njegov čustveni razvoj. S stališča ocene, ali bi bila premestitev otroka v njegovo škodo pa je pomembno tudi, da je sodišče ugotovilo, da je bil otrok prisoten ob toženkinih konfliktih z bivšim partnerjem, da je bil deležen toženkinih izbruhov jeze in da fotografije v kazenskem spisu K . (Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pod K. zoper toženko teče tudi postopek zaradi zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja, ker naj bi mati od marca 2005 do junija 2005 v prepiru z zunajzakonskih partnerjem kričala nad sinom, ga puščala brez nadzora in ni poskrbela za čistočo in zdrave bivalne razmere) izkazujejo z vidika higiene manj primerne pogoje za življenje otroka. Ob oceni, da ima oče ustrezne bivalne pogoje, da je v obdobju, ko je bil sin pri njem, zanj ustrezno skrbel, da oče sodeluje s CSD, medtem ko se mati na pozive CSD ne odziva, da na srečanja na CSD prihaja urejen in trezen (glede na materine očitke o zlorabi alkohola) ob ugotovitvi, da je otrok na očeta čustveno navezan, da pravdni stranki živita v istem kraju, kar pomeni, da otrok tudi ne bo spremenil širšega bivalnega okolja, je po oceni višjega sodišča v celoti pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je glede na vse navedene okoliščine v tem trenutku otroku najbolj v korist oziroma najmanj v škodo, da zanj skrbi oče, mati pa z A. ohranja redne stike.
Po skrbni in logični dokazni oceni izvedenih dokazov je sodišče prišlo do pravilnih pravno pomembnih dejanskih ugotovitev in na podlagi njih do pravilnega sklepa o tem, da so delavci stranskega intervenienta pri izvajanju preiskave ravnali v skladu s pravili stroke, kršili pa tudi niso pojasnilne dolžnosti, zaradi česar odškodninska obveznost tožene stranke ne obstaja
Sodišče bi lahko predlagateljico glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o uveljavljani taksni oprostitvi, tudi zaslišalo, lahko pa bi se poslužilo tudi možnosti po 4. odst. 169. čl. ZPP, ko lahko o tem zasliši tudi nasprotno stranko.
URS člen 14, 50, 14, 50. ZPIZ člen 46, 46-4, 46, 46-4. ZLPP člen 25a, 25a/1, 31, 31/7, 25a, 25a/1, 31, 31/7.
načela postopka - pokojninska osnova
Pri delavcih, zaposlenih v podjetjih v družbeni lastnini, ki so potrdila o neizplačanem delu neto osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki jo je v skladu z 33. členom SKPG določala kolektivna pogodba dejavnosti, uporabili za interno razdelitev ali notranji odkup po 25a. členu ZLPP, gre v bistvenih okoliščinah za enako pravno in dejansko situacijo z delavci, zaposlenim v javnih zavodih, državnih organih in drugih organih in organizacijah, ki se pretežno financirajo iz družbenih sredstev, ki so lahko lastniške certifikate iz naslova premalo izplačanih plač po Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti za čas od 1.1.1992 do 31.10.1992 zamenjali za pokojninske bone po Zakonu o prvem pokojninskem skladu RS in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Ur. l. RS, št. 50/99). Kljub taki, v bistvenih okoliščinah enaki situaciji, pa so bile posledice na področju pravic iz sistema socialne varnosti za zaposlene v družbenih podjetjih urejene, za zaposlene v javnih zavodih in državnih organih pa ne.
Ker so bili od prejetega certifikata tudi v primeru zaposlenih v javnih zavodih in državnih organih plačani prispevki, je potrebno obstoječo pravno praznino zapolniti s smiselno uporabo pravil, ki glede posledic veljajo za zaposlene v podjetjih z družbeno lastnino ter posledično bruto zneske premalo izplačanih plač upoštevati pri ugotavljanju višine pokojninske osnove.
Zaključek, da tožnik v tožbi ni navedel dejstev, na katera opira svoj zahtevek in s katerimi bi utemeljil temelj ter višino zahtevanega zneska odškodnine oziroma višino nastale škode, za odškodnino zaradi izgubljenega dobička (na katero je to sodišče iz tožbenih navedb sklepalo) pa ni zatrjeval, da je imel namen tak dobiček pridobiti, zaradi česar ni izkazal, da je gotovo, da bi mu vtoževana škoda nastala, pomeni, da tožnik v tožbi življenjskega primera ni v zadostni meri individualiziral, da bi njegova trditvena podlaga omogočila popolno identifikacijo tožbenega zahtevka, takšna tožba pa ni nesklepčna, kot je zaključilo prvostopno sodišče, temveč je nepopolna, zato je (še) ni mogoče vsebinsko obravnavati.
ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZZVZZ člen 82, 82/1, 82/3, 94, 94/2, 82, 82/1, 82/3, 94, 94/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 236, 236/1, 237, 240, 240/2, 241, 236, 236/1, 237, 240, 240/2, 241.
odškodninska odgovornost ZZZS - protipravnost
Iz določb 1. in 3. odst. 82. člena ZZVZZ, v zvezi s 1. odst. 236., 237., 2. odst. 240. in 241. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja izhaja, da so zdravniške komisije dolžne odločati na podlagi razpoložljive dokumentacije. Zdravniška komisija II. stopnje, ki ni obravnavala izvida specialista ortopeda, čeprav je z njim razpolagala, je ravnala protipravno.
Ker zaradi nepriznanega bolniškega staleža tožnik z zlomom noge ni mogel počivati, kljub drugačnemu navodilu specialista, temveč je moral opravljati svoje delo, je upravičen do odškodnine za fizične bolečine, ki jih je zaradi tega trpel in za strah, da se mu bo zdravstveno stanje zaradi obremenitve bolne noge poslabšalo.
Ker je predmetni kazenski postopek šele v fazi posameznih preiskovalnih dejanj, je pravilna ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da v tej fazi obdolženec še nima pravice zahtevati zagovornika po uradni dolžnosti po I. odstavku 71. člena ZKP. Glede na določilo II. odstavka 71. člena ZKP obdolženec namreč zahtevo iz I. odstavka 71. člena ZKP po postavitvi zagovornika po uradni dolžnosti lahko poda šele po vročitvi obtožnice oziroma obtožnega predloga.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066001
ZP-1 člen 22, 22/2. ZVCP-1 člen 148.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Kazenske točke v cestnem prometu se izrečejo izključno vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Obdolžencu, kateremu je prenehala veljavnost vozniškega dovoljenja na podlagi pravnomočne sodbe sodišča (kot vozniku začetniku so mu bile izrečene kazenske točke, ki imajo za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja) in je bil odvzem vozniškega dovoljenja tudi izvršen, sodišče pri izreku sankcij za prekršek vožnje pod vplivom alkohola v tem primeru ne more izreči kazenskih točk.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-7, 26.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 263.
sladkorna bolezen - inzulinska črpalka - zdravljenje
Ob pomanjkanju jasnih določil v izvedbenem aktu POZZ glede uresničevanja zdravstvene storitve glede razvite oblike sladkorne bolezni v celotnem obsegu, kakor jo določa 7. alineja 1. odstavka 23. člena ZZVZZ, je bilo pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je upoštevajoč konkretno zadevo, tožbenemu zahtevku ugodilo. Poleg do sedaj navedenega je imelo sodišče prve stopnje zadostno podlago za takšen zaključek tudi v zdravstvenem stanju tožnice, kakor je ugotovljeno v popisu bolezni z dne 7. 5. 2002, izdano s strani Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Kliničnega centra A. in v mnenju strokovnega kolegija istega organa z dne 25. 9. 2002. Iz obeh dokumentov je razvidno, da tožnica potrebuje zdravljenje z inzulinsko črpalko, tako zaradi pogoste hipoglikemije, predvsem ponoči in tudi zaradi načrtovane nosečnosti, med katero mora biti KS optimalno urejen. V kolikor bi pritožbeno sodišče sledilo navedbam toženke, da tožnica do konkretnega medicinsko tehničnega pripomočka ni upravičena, ker to ni natančneje določeno v POZZ, bi določene pravice iz naslova zdravstvenih storitev, za katere je z obveznim zavarovanjem zavarovancem zagotovljeno celo plačilo v celoti, ostale le na deklaratorni ravni, kar pa ni v skladu s sprejetimi načeli ZZVZZ.
ZIZ člen 292. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 92. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tarifa številka 1, 1/4, 4, 8.
plačilo za delo in povračilo stroškov izvršitelja - neuspela dražba
Javne dražbe, na kateri ni prišlo niti do draženja in zarubljeni predmet ni bil prodan, ni mogoče opredeliti kot uspešno, za neuspešno dražbo pa je izvršitelj upravičen le do 25% polnega plačila.
ZPIZ-1 člen 187, 191. Sporazum o socialni varnosti z Republiko Hrvaško člen 22, 25.
pokojninska doba – zavarovalna doba – tuj pokojninski sistem
Ker je bil tožnik v spornem obdobju zavarovan na območju Republike Hrvaške in so se tudi prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali v blagajno hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje, se to obdobje ne more šteti kot pokojninska in zavarovalna doba v breme slovenskega nosilca pokojninskega zavarovanja.
Imetnik stvarne služnosti pridobljene s priposestvovanjem, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, ne more uspešno uveljavljati svoje pravice proti poštenemu pridobitelju lastninske pravice na služečem zemljišču.
odškodnina - nematerialna škoda - sokrivda - sporen temelj in višina odškodnine
Po oceni pritožbenega sodišča pa za nastalo poškodbo tožnika ni odgovorna samo prva tožena stranka, ampak je k njej prispeval tudi tožnik sam. Ugotovljena poškodba stopnice ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnice, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti še varno uporabljati stopnišče. V danem primeru tedaj poškodovana stopnica ni predstavljala nepričakovane in neopazne ovire.
odškodninska renta - odškodnina za nematerialno škodo - postavitev izvedenca iz drugega sodnega območja
Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi 25.10.2004 sprejelo sklep, da se dokaznemu predlogu tožeče stranke ugodi in se postavi drug izvedenec nevrolog. Kakšnega drugačnega sklepa v zvezi z izvedencem (razen glede plačila predujma) sodišče prve stopnje na tem naroku za glavno obravnavo ali kasneje ni sprejelo, drži pa, da je sodnik skladno z drugim odstavkom 244. člena ZPP dal strankam možnost, da se izjavijo o tem, koga bo sodišče vzelo za izvedenca in je tožeča stranka predlagala, da sodišče postavi drugega izvedenca iz tega ali sosednjega sodnega območja razen iz območja ali .
Tak predlog tožeče stranke za sodišče ni zavezujoč, vendar je sodišče prve stopnje kljub temu skušalo upoštevati želje tožnice in je postavilo izvedenca s prebivališčem v . Dejstvo, da se je kasneje izkazalo, da je postavljeni izvedenec zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru, torej v pa nikakor ne pomeni izločitvenega razloga, ki ga uveljavlja tožeča stranka.
Za anuitete v smislu določbe 2. odstavka 372. člena ZOR gre le tedaj, ko so izpolnjeni trije kumulativni pogoji, to je, da so anuitete: 1. vnaprej določene, 2. zneskovno enake in 3. zajemati morajo glavnico in obresti. Če kateri od teh pogojev manjka, ne gre za (tovrstne) anuitete in tudi ne za triletni zastaralni rok, temveč za zastaralni rok petih let iz 371. člena ZOR.
spor majhne vrednosti - škodni dogodek - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico
Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku trdila, da je tožniku poslala obvestilo o njegovih obveznostih in več opominov, navedla je, da je povzročitelj škodnega dogodka znan iz prijave o poškodbi vozila, da je bilo vozilo, s katerim je bila povzročena nesreča neregistrirano in da so z izplačilom odškodnine nanjo prešle vse zavarovančeve pravice.
Glede na trditveno breme, ki je na strani tožeče stranke (212. člen ZPP) in ugovor toženca, da je bil v času prometne nesreče doma in je skupaj s predlagano pričo pil vino, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožeči stranki ni uspelo dokazati, da je toženec povzročil prometno nezgodo.
ZS člen 128, 128. ZZK-1 člen 39, 40, 45, 39, 40, 45.
vknjižba - ustrezna listina - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Ker gre v obravnavanem primeru za pridobitev lastninske pravice že na podlagi samega zakona - 128. čl. Zakona o sodiščih, vpis ni mogoč brez zasebne listine, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo glede vknjižbe, ki se predlaga ali brez pravnomočne sodne odločbe, s katero je sodišče ugotovilo obstoj pravice.
prenos pravice uporabe na zemljišču - omejitve prenosa - nezazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče
Zakon o stavbnih zemljiščih Uradni list SRS, št. 18/84 je v 21. členu določal, da lahko imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta v obravnavanem primeru tožnica in M. F., v dogovor o urejanju solastniških razmerij zajela parcele, katerih solastnika sta, zato v obravnavani pravdni zadevi ne gre za primer, ki ga je prej omenjena zakonska določba omejevala.
Dolžnica je z ugovorom v celoti uspela, zato ji mora upnik povrniti njene stroške, ki predstavljajo glede na zastopanje dveh dolžnikov polovico stroškov odvetnika, kakor tudi polovico plačane takse za ugovor (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).