ZVJS člen 3, 3. ZOR člen 154, 154/1, 158, 154, 154/1, 158.
poškodba izven smučarske proge - odgovornost upravljalca smučišča - nevarno mesto - varovalna mreža
Ker je hišica izstopne postaje stala na skoraj ravnem terenu, vsekakor ni mogla predstavljati nevarnega mesta, ki bi ga bilo potrebno zavarovati z zaščitno varnostno ograjo, pa čeprav so do te hišice lahko smučarji prismučali direktno s smučišča.
ZPP člen 339, 339/2, 339, 339/2. OZ člen 179, 179/1, 179, 179/1.
nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Ob vložitvi tožbe z dne 17.5.2001 tožnik te uveljavljene odškodnine ni zneskovno opredelil, zato mora sebi pripisati okoliščino, da je sodišče prve stopnje upoštevalo uveljavljen znesek v njegovi pripravljalni vlogi z dne 21.5.2004. Okoliščina, da so bili stroški toženke bistveno nižji kot tožnikovi stroški, na kar opozarja pritožnik, zato ni pravno relevantna.
plačilo zavarovalnine - poravnava - stanje invalidnosti - nova poškodba
Kdaj je bilo zaključeno zdravljenje po poškodbi z dne 26.06.1999 je ugotovil izvedenec medicinske stroke, ki ga je postavilo sodišče. Zapisal je, da je bilo v prvi fazi zdravljenje zaključeno 13.02.2000. To pa pomeni, da je bilo zdravljenje zaključeno pred sklenitvijo poravnave in se izkažejo za neutemeljena vsa tožnikova izvajanja, da je bila poravnava sklenjena preuranjeno, ko stanje invalidnosti še ni bilo dokončno. Tožnik pa se je ponovno poškodoval 12.02.2001, (kar je prav tako ugotovil izvedenec medicinske stroke) to je leto dni po zaključenem zdravljenju in tudi po vložitvi tožbe v tej pravdni zadevi. Tako se izkaže kot pravilen zaključek sodišča prve stopnje o pomanjkanju zatrjevanja pravno pomembnih dejstev s strani tožnika, saj ta invalidnosti po poškodbi z dne sploh ni uveljavljal, čeprav bi to glede na določilo 9. odstavka 13. člena splošnih pogojev tožene stranke lahko storil, ker je prišlo do ponovne poškodbe že prej poškodovanega uda.
V primeru trčenja osebnega vozila in kolesa se uporabljajo pravila o objektivni odgovornosti. Ko se uporabljajo ta pravila, pa krivda ni predpostavka odškodninske odgovornosti, saj temelji objektivna odgovornost na odgovornosti za vzrok in ne na odgovornosti za protipravno ravnanje.
Glede na usklajena izračuna obeh izvedencev in dejstva, da je tožnik prilagodil svoj zahtevek zanj manj ugodnemu mnenju, pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je dokazni predlog toženca o postavitvi tretjega izvedenca gradbene stroke zavrnilo (tretji odstavek 254. člena ZPP).
darilna pogodba - preklic darila - overitev podpisa na izjavi
Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je v juniju 2000 prišlo do sklenjene ustne darilne pogodbe, dogajanje v letu 2001, ko si je tožnica premislila in zahtevala v letu 2000 podarjeni denar nazaj, ni bistveno. Tudi če bi priče potrdile to, kar je zatrjeval tožnik, da je namreč tožnica v letu 2001 po telefonu pozvala toženko, naj ji vrne denar, odločitev ne bi bila drugačna, kot je sprejeta. Preklic darila je namreč tudi po pravnih pravilih ODZ, ki jih je v tej zadevi pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje, bil dopusten samo ob obstoju kogentnih razlogov, ki se v tej zadevi niso zatrjevali.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 51, 51/1, 51/2, 59.
premoženjska razmerja med zakonci - delitev skupnega premoženja - delež zakoncev na skupnem premoženju
Potrebno je upoštevati celovitost odnosov zakoncev v obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja in predstavljajo dohodki le enega od elementov, ki jih je mogoče upoštevati pri ugotavljanju deleža na skupnem premoženju, ker niso nič manj pomembne tudi ostale oblike dela.
Tisto premoženje, ki ga zakonec npr. podeduje ali dobi kot darilo je njegovo posebno premoženje, s katerim samostojno razpolaga in ga lahko tudi vloži v skupno premoženje, pri določitvi deležev na skupnem premoženju pa je tak vložek posebnega premoženja pravno odločilnega pomena.
Odločitev o višini deležev zakoncev na skupnem premoženju pomeni pravno presojo, ki ima podlago v materialnopravni normi (in ne v določbi 216. čl. ZPP); z njeno razlago sodišče oceni, kaj naj upošteva kot prispevek k skupnemu premoženju.
Če sodišče zavrne predlagateljev predlog za ustanovitev nujne poti in predlagatelj ponovno vloži predlog za določitev nujne poti preko iste nepremičnine, za kar v obravnavani zadevi tudi gre, se tak zahtevek ne more zavreči zgolj zato, ker je bil že pravnomočno zavrnjen. Načelo ne bis in idem pride v poštev le, če je zahtevek za določitev nujne poti identičen prvemu in ima tudi enako pravno in dejansko podlago.
ZJSRS člen 21, 21/5, 28, 28/3. ZIZ člen 17, 17/1-3. ZDSS člen 7.
stvarna pristojnost – terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS – socialni spor – premoženjski spor – zakonska cesija
V predmetni zadevi ne gre za socialni spor v smislu določb 7. čl. ZDSS, ampak za premoženjski spor, kjer je jamstveni in preživninski sklad na podlagi zakonske cesije vstopil v razmerje do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilih preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopka (3. odst. 28. čl. ZJSRS).
ZPP člen 244, 245, 252, 252/2, 244, 245, 252, 252/2.
postavljeni izvedenec - več izvedencev - nagrada
Kadar izvedenec meni, da je treba ugotoviti določene okoliščine, potrebne za izdelavo mnenja, se mora s tako zahtevo obrniti na sodišče (v skladu z 2. odst. 252. čl. ZPP), ki mora o tem odločiti.
Zgolj nalog za plačilo dela odškodnine, še ne dokazuje dejstva, da je tožeča stranka tega dne tudi dejansko prejela denarni znesek odškodnine na svoj račun. Škoda pomeni zmanjšanje premoženja, premoženje določenega subjekta (aktiva) pa zmanjšujejo tudi dolgovi oz. obveznosti (pasiva).
ZOR člen 200, 200. Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju člen 7, 7.
odškodnina - zdravo življenjsko okolje - kršitev pravice osebnosti - imisije
Prvostopno sodišče je premalo upoštevalo, kako navedene povečane imisije in obremenitev okolja vplivajo konkretno na tožnico kot oškodovanko. Potrebno je upoštevati lego stanovanjske hiše oziroma oddaljenost od ceste. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje stoji hiša tožeče stranke šest metrov od osi ceste in dva metra od roba ceste in da gledajo na Cankarjevo ulico štiri okna spalnice in dnevne sobe. Glede na takšno oddaljenost doma tožeče stranke od vira imisij sodišče sploh ne dvomi v izpovedbo tožeče stranke o tem, da jo je bilo strah, da se bo hiša podrla, da se je cela hiša tresla, da je bilo stanovanje zaradi izpušnih plinov črno in vedno prašno. Iz navedenega tudi izhaja, da tožeča stranka utemeljeno ni mogla odpirati oken, da zaradi hrupa ponoči ni mogla spati. Zaradi vsega tega je deset let živela napeta in v stresu. Potrebno je upoštevati tudi osebne okoliščine stranke, predvsem dejstvo, da je živela sama, da je starejša oseba in da je bila cele dneve doma, kar kaže na to, da je dejansko ves čas bivala v obremenjenem okolju in da se je to upravičeno poznalo na njenem duševnem ravnovesju in kvaliteti življenja. Res je sicer, da čas prinaša razvojne spremembe in nedvomno povečan promet ter bolj obremenjujoč vpliv prometa tudi v drugih, predvsem urbanih okoljih, kar zahteva večjo toleranco krajanov pri prenašanju teh obremenjujočih vplivov, vendar pritožba tožene stranke prezre, da je podlaga odškodninske odgovornosti tista prekomerna obremenitev, ki presega normalne meje in je zato ljudje v določenih prizadetih okoljih niso dolžni več prenašati, saj jim Ustava RS in predpisi zagotavljajo pravico do bivanja v zdravem življenjskem okolju. Glede na stopnjo tožničinih duševnih bolečin in neugodnosti ter časovno obdobje, v katerem je morala prenašati kvarne vplive povečanega prometa, je moralo pritožbeno sodišče sodbo v tem delu spremeniti in odškodnino zvišati na celoto vtoževanega zneska (2,500.000,00 SIT), ki po oceni sodišča druge stopnje opravičuje ustrezno satisfakcijo v obliki primerne denarne odškodnine.
Ko pritožnik izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, obenem trdi, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Drugačna dokazna ocena pritožnika od tiste, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, temveč pritožnik s tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPP člen 338, 338-2, 340, 355, 338, 338-2, 340, 355.
premoženjska in nepremoženjska škoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izvedenec cestnoprometne stroke - temelj odškodninske odgovornosti
iz zapisnika policijske postaje Radlje ob Dravi izhaja, da je bil kraj obravnavane prometne nesreče skiciran in fotografiran. Po prepričanju pritožbenega sodišča izvedenec lahko vpogleda omenjeno skico in fotografije in tako oceni mehanizem nastanka prometne nesreče, predvsem pa to ali je morebiti tožeča stranka kot voznica vozila prehitro, kot je to ves čas postopka na prvi stopnji in tudi v pritožbi zatrjevala tožena stranka in kot je to izpovedala tudi zavarovanka tožene stranke.
ZIZ člen 40, 43, 43/2, 40, 43, 43/2. ZPP člen 105, 339, 339/2-12, 105, 339, 339/2-12.
vročanje sklepa o izvršbi - dejansko prebivališče - ustavitev izvršbe - razveljavitev sklepa o izvršbi
Ni pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ko je sklep o izvršbi z dne 12.10.2005 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Sodišče prve stopnje namreč ne more samo svojega sklepa, ki ga je izdalo, razveljaviti, kajti s tem je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 12. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.
dedovanje – povečanje vrednosti zapuščine – povečanje s sredstvi in z delom – namen 32. čl. ZD
Napačno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo upoštevati koristi, ki jih je imela tožnica s tem, ko je živela na kmetiji s svojo družino. Takšno stališče je namreč v nasprotju z namenom 32. čl. ZD.
Izpodbijani sklep je pravzaprav izdan preuranjeno. Prav tako pritožnik pravilno opozarja na nelogičnost odločitve, da bi moral nasprotni udeleženec v pravdi dokazovati višino predlagateljičinega deleža na skupnem premoženju (in ne svojega).
smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - dedna transmisija
Za dediča ni mogoče razglasiti nekoga, ki ob izdaji sklepa o dedovanju ni več živ (čeprav je preživel zapustnika) in nima sposobnosti biti stranka. Za zapustnikove dediče sodišče lahko razglasi dediče med postopkom preminulega dediča, ki so z dedovanjem po njem v celoti vstopili v njegov položaj, tudi v pravico dedovanja po zapustniku. 134. člen ZD je primer dedne transmisije, po kateri dedna pravica umrlega dediča preide na njegove dediče.
Objektivni element motenja posesti je tudi protipravnost in je odločilnega pomena v sporih zaradi motenja posesti, saj se posest lahko moti le s takimi dejanji in ravnanji, ki so protipravna, torej taka, ki nasprotujejo pozitivnim predpisom, pravnemu redu oz. dejanja in ravnanja, za katere stranka nima pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi.