V izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka od opravljenih storitev vodenja knjigovodstva ni obračunala DDV skladno s 33. členom ZDDV-1, hkrati pa na izdanih računih ni izkazala vseh podatkov (stopnja DDV in znesek DDV) po določbi 82. člena ZDDV-1. Na podlagi ocene prilivov na transakcijski račun tožeče stranke je zato davčni organ obračunal DDV po davčni stopnji 22 % za opravljene storitve ob upoštevanju odbitka DDV po predloženih računih za obdobje od aprila 2015 dalje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b, 18/2, 20, 20/5. ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - začasna odredba - Republika Hrvaška - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - osebni razgovor
Zatrjevanje tožnika, da na Hrvaškem ni podal prošnje za mednarodno zaščito, ni prepričljivo, saj iz EURODAC izhaja, da je tožnik vnešen kot prosilec za mednarodno zaščito, v tožbi tudi pojasni, da se njegova prošnja šteje zaradi odhoda iz Republike Hrvaške za umaknjeno, pri čemer pa ni sporno, da je tožnik vložil prošnjo za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji. Kot izhaja iz 18. člena Uredbe Dublin III, je na podlagi določbe prve alineje prvega odstavka 18. člena Uredbe Dublin III je odgovorna država članica dolžna pod pogoji iz členov 21, 22 in 29 sprejeti prosilca, ki je vložil prošnjo v drugi državi članici, torej niti ni nujno, da bi prosilec vložil prošnjo v odgovorni državi članici.
Republika Hrvaška je dolžna na podlagi Uredbe Dublin II dokončati obravnavanje tožnikove prošnje (prvi pododstavek 2. člena Uredbe Dublin III), oziroma v primeru umika prošnje, zagotoviti dokončanje postopka oz. zagotoviti, da tožnik lahko vloži novo prošnjo za mednarodno zaščito, ki ne bo obravnavna kot naknadna prošnja, določena v Direktivi 2013/32/EU (drugi odstavek 18. člena Uredbe Dublin III).
Presoja zakonitosti predaje prosilca pristojni državi ni omejena samo na presojo obstoja sistemskih pomanjkljivosti v odgovorni državi, ampak tudi vseh drugih okoliščin, zaradi katerih bi predaja prosilca lahko predstavljala kršitev 3. člena EKČP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - verjeten izgled za uspeh
Tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena, saj tožnik v zadevi, za katero vlaga prošnjo za dodelitev BPP. Nima verjetnega izgleda za uspeh. Presojo je toženka opravila na podlagi navedb v prošnji, v kateri tožnik v ničemer konkretno ni navedel spornega pravnega vprašanja oziroma obrazložitve njegove pomembnosti, zakaj je sodišče druge stopnje sporno vprašanje rešilo nezakonito ali sodno prakso Vrhovnega sodišča, od katere odločitev odstopa oziroma neenotnost sodne prakse ali morebitnih revizijskih razlogov. Pavšalna navedba tožnika, da želi vložiti predlog za dopustitev revizije, ker ni zadovoljen z odločitvijo sodišč, ne zadosti zakonskim zahtevam o vsebini predloga za dopustitev revizije.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - elektronska komunikacijska sredstva - mobilni telefoni - odgovornost operaterja
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je oblikovalo jasno stališče, po katerem odgovornost operaterjev ni omejena na posebne primere varnostnih tveganj omrežja. V tej luči zavzemanje tožeče stranke za (zgolj) sistematično razlago pravila ni osnovano. Ostale metode, jezikovna, logična, zgodovinska, zlasti pa namenska (funkcionalna ali teleološka) kažejo, da je drugi odstavek 146. člena ZEKom-1 uredil (tudi) zlorabo elektronskih komunikacijskih storitev v tehničnem pomenu.
Ni dvoma, da je prenos SMS sporočil kot prenos signalov ena od telekomunikacijskih storitev v tehničnem pomenu. Kot tak je je zabeležen v CDR zapisih operaterjev. Toda golo dejstvo, da je bil prenos SMS sporočil opravljen, ne vodi do (avtomatičnega) sklepa, da ni prišlo do zlorabe po drugem odstavku 146. člena ZEKom-1. Tožeča stranka je prezrla večkrat omenjeno zakonsko domnevo nezakrivljene zlorabe. Ugotovljene okoliščine na strani Naročnika in Uporabnika (število sporočil, časovni razmaki med posameznimi sporočili, čas njihovega prenosa, dejstvo da so bili usmerjeni le enemu prejemniku, pretekli vzorec pošiljanja sporočil Uporabnika, aparat brez posebnosti) in njuno ravnanje (takojšnja zahteva po blokadi in menjava številke ter ponovna zahteva za ustavitve storitev) izpričujejo, da je zakonski dejanski stan prvega odstavka 146. člena ZEKom-1 izpolnjen. Na drugi strani ga tožeča stranka s posplošenimi navedbami o škodljivi aplikaciji, virusu ali sporočilih s šumniki in presledki ni izpodbila. Z drugimi besedami, ta zakonska domneva pomeni, da je dokazovanje zlorabe za naročnika oziroma uporabnika olajšano: dovolj je, da dokaže, da se je zatekel k vsem razumnim zaščitnim ukrepom in sledil navodilom operaterja.
Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-26/20-9 z dne 29. 9. 2022 odločilo tudi, da do odprave ugotovljenega neskladja veljajo za obdavčitev izplačila odškodnine za vse pravno priznane oblike nepremoženjske škode enaka pravila, kot veljajo za obdavčitev odškodnin, opredeljenih v 5. točki 27. člena ZDoh-2.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Tožnik je na zaslišanju na sodišču povedal, da dela zato ni dobil, ker je Berber, vendar gre pri teh navedbah za nedovoljeno novoto. Tožnik ni navedel upravičenega razloga, zakaj ni že v postopku do izdaje akta povedal, da dela ni dobil, ker je Berber. Na zaslišanju na sodišču je kot razlog, zakaj ni tega povedal že prej, rekel, da zato, ker ga ni nihče vprašal o tem, to pa ni upravičen razlog. Tožnik je bil namreč pred začetkom osebnega razgovora poučen o tem, da mora sam navesti vsa dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem ali resno škodo, na vabilu na osebni razgovor pa je pisalo, da se status begunca prizna zaradi utemeljenega strahu pred preganjanjem, med drugim, tudi zaradi pripadnosti določeni etnični skupini. Kljub temu na osebnem razgovoru ni rekel, da bi bila njegova nezmožnost dobiti službo povezana s pripadnostjo berberski narodnosti, zato teh njegovih navedb, ki jih je podal šele na zaslišanju na glavni obravnavi, ni možno upoštevati.
Iz vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je tožnikova sposobnost ekonomskega preživetja v njegovi izvorni državi. Zgolj navajanje slabega ekonomskega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo ali pa večina prebivalstva, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva - davčna izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - sklep o davčni izvršbi - postopek davčne izvršbe - izvršilni naslov
Glede očitka tožnika, da je ga je davčni organ obtožil in spoznal za dolžnika brez javnega sojenja, sodišče pojasnjuje, da davčni organ v skladu z zakonskim pooblastilom izterjuje denarne nedavčne obveznosti na predlog predlagatelja izvršbe in na podlagi izvršilnega naslova, ki vsebuje klavzulo izvršljivosti. Obveznost plačila torej ni bila naložena s strani davčnega organa, temveč s strani predlagatelja izvršbe, pri čemer pa v skladu s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčni odtegljaj - zloraba predpisov
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
ZSZ člen 60, 60/1. ZGO-1 člen 218b, 218b/1, 218b/1-2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidana stavbna zemljišča
Z vidika odmere NUSZ relevantna relevantna namembnost zemljišča po občinskih prostorskih aktih, veljavnih v času odmere NUSZ, ne pa morebiti po predhodnih, neveljavnih prostorskih aktih, oziroma po načrtovanih, a še ne izvedenih spremembah teh.
Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost
Izhajajoč iz tega, da mora imeti poslovna skrivnost tržno vrednost, sledi, da mora biti ta vrednost vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost je zato treba razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov, torej interesov gospodarskega subjekta, ki prima facie, torej na prvi pogled vplivajo na njegov položaj na trgu.
Ker tožeča stranka izvaja svojo dejavnost v javnem interesu, ima javnost pravico dostopa do informacij javnega značaja v zvezi z izvajanjem te dejavnosti. Glede na to je že pojmovno nemogoče podatke, ki omogočajo izvajanje dejavnosti v javnem interesu z zagotovljenim financiranjem, s sklicevanjem na njihovo tržno vrednost opredeliti kot poslovno skrivnost.
odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - status kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ocena vrednosti kmetijskih pridelkov je pomemben parameter pri ugotavljanju pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti v delu, ko se ta ne odraža s prodajo na trgu, bodisi da te sploh ni, ali pa le v manjšem obsegu. V primeru, ko pridelki kmetijskega gospodarstva niso prodani na trgu, ampak so uporabljeni za nadaljnjo pridelavo ali predelavo na tem istem kmetijskem gospodarstvu, pomembnega dohodka iz kmetijske dejavnosti ni mogoče ugotoviti drugače kot z oceno vrednosti kmetijskih pridelkov na kmetiji.
ZDavP-2 člen 143, 143/1, 146, 151. ZUS-1 člen 31, 31/2, 35.
davčna izvršba - izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je tožnik nasprotuje izpodbijanemu sklepu in smiselno predlaga njegovo odpravo, ter navaja, da zadeva, zaradi katere je izrečena kazen in globa še ni končana. Kolikor tožnik s tem izpodbija izvršilni naslov, sodišče pojasnjuje, da se s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo in da je na veljaven izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti, davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. To pa velja tudi za sodišče.
V upravnem sporu glede davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi vse obvezne sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
Člani državnega sveta so uradne osebe v smislu določb ZIntPK, ki jih zavezuje dolžnost preprečevanja in izogibanja nasprotju interesov. V primeru obstoja nasprotja interesov ali možnosti, da bi do nasprotja interesov prišlo, mora uradna oseba o tem takoj obvestiti predstojnika, če tega nima, pa Komisijo za preprečevanje korupcije.
Pojma premoženjska oziroma nepremoženjska korist je zakonodajalec pustil vsebinsko odprta in prepustil njuno opredelitev toženi stranki. Enako velja tudi za pojem nasprotje interesov oziroma obstoj okoliščin, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih javnih nalog. Vsebinska napolnitev in opredelitev predmetnih pojmov je torej prepuščena toženi stranki, sodišče pa lahko v njeno razlago poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava take vsebine temu pojmu ni mogoče dati.
Razprava pomeni izmenjavo mnenj med udeleženci razprave, v okviru razprave se predstavljajo stališča in predlagajo rešitve ter odločitve glede predmeta, o katerem se bo odločalo, kar je tudi njen namen. To pa pomeni vpliv na odločanje.
Od funkcionarjev se pričakuje, da svoje obveznosti in dolžnosti poznajo ter da poznajo določbe ZIntPK, ki je bil sprejet z namenom krepitve delovanja pravne države. To pa pomeni, da morajo uradne osebe, med katere sodijo tudi člani državnega sveta, ko ugotovijo nasprotje interesov ali (zgolj) možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj obvestiti svojega predstojnika in prenehati z delom, v predmetni zadevi.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Tožnik je že na osebnem razgovoru povedal, da v Republiki Hrvaški za mednarodno zaščito ni zaprosil. Izjavil se je tudi o tem, kako je z njim postopala hrvaška policija in kakšne so razmere v hrvaških kampih. Kljub temu se toženka do njegovih izjav ni opredelila. Le povzela jih je, ni pa napravila nobene dokazne ocene o pravno pomembni okoliščini ali je tožnik na Hrvaškem zaprosil za mednarodno zaščito ali ne. Prav tako ni navedla in obrazložila razlogov za ugotovitev, da v Republiki Hrvaški ni sistemskih pomanjkljivosti, ki bi preprečevale tožnikovo vrnitev v omenjeno državo. Tudi glede te odločilne okoliščine je dokazna ocena toženke izostala, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.
Sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev ne vsebuje relevantnih razlogov za zavrnitev višjega zahtevka tožnice in da v tem delu obrazložitev ne ustreza standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, posledično sodišče ne more preizkusiti razlogov tožnice, ki zatrjuje, da je šlo vsebinsko za pripravljalni narok in posledično za napačno uporabo materialnega prava, to je določbe prve alineje tar. št. 3/1 OT.
ZRev-2 člen 81c, 81c/2, 81c/2-2, 81/3, 84, 84/1, 84/1-8, 84/1-9.
revidiranje - nadzor nad revidiranjem - začasna prepoved opravljanja dejavnosti - odvzem dovoljenja
Po stališču toženke ni nujno, da bi moral imeti poleg revizijske družbe začasno prepoved opravljanja obveznih revizij tudi pooblaščeni revizor, saj taka prepoved velja tudi zanj, kadar deluje v imenu revizijske družbe. S tem pa se strinja tudi sodišče. Ker po povedanem velja začasna prepoved za vse osebe, ki delujejo v imenu revizijske družbe pri opravljanju obveznih revizij, tudi po presoji sodišča za kršitev prepovedi ni pomembno, ali je oseba, ki začasno krši prepoved, ključni revizijski partner ali ne.
Dejstvo, da tožniku ni bil izrečen ukrep, ampak je bil izrečen revizijski družbi, ne zmanjšuje tožnikove odgovornosti.
Sodišče se strinja z razlogi toženke, da je udeležba člana revizijske skupine - ključnega partnerja ali morebitnega pooblaščenega revizorja pri popisu, eden od pomembnejših revizijskih postopkov, ki so namenjeni pridobivanju dokazov o popolnosti in obstoju sredstev, ki jih izkazuje naročnik. Toženka je tudi pojasnila razloge, iz katerih izhaja, da v primeru ukrepa prepovedi opravljanja obveznih revizij revizijski družbi, sodi tudi prepoved opravljanja posameznih revizijskih postopkov ter s tem tudi prepoved sodelovanja pri inventuri. S tem se strinja tudi sodišče.
odobritev pravnega posla - promet z gozdnim zemljiščem - predkupni upravičenec
Tožnik ni lastnik ali solastnik zemljišča, ki bi mejilo na naprodaj dano zemljišče, zato so vsi njegovi ugovori o tem, da bi moral upravni organ odobriti pravni posel med njim kot kupcem in prodajalko za navedeno zemljišče, neutemeljeni.
Preverjanje in sprememba okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi 78. člena ZVO-1 se nanaša na spremembo vseh tistih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni pri njegovi izdaji, kar pomeni tudi na tiste zahteve v zvezi z nevarnimi snovmi, ki so predmet okoljevarstvenega dovoljenja za obrat. V postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja po 1., 2. in 5. točki 78. člena ZVO-1 določbe prostorskih aktov praviloma niso pravno relevantne