Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
stroški odvetnika - brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa
Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku 12. člena OT je res določena izjema od tega pravila, in sicer, da je stranka izjemoma dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. Vendar četrti odstavek 14. člena OT, ki ureja uporabo tarife, določa, da so sodišča in drugi organi dolžni odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife na predlog odvetnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri prosilec ne živi - možnost razpolaganja z nepremičnino
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica okoliščine, s katerimi je utemeljevala "dejansko nezmožnost razpolaganja" kot pravni standard, navajala že v prošnji (priložila je sklep sodišča o prepovedi približevanja) in pisni izjavi z dne 5. 5. 2023 (predlagala je vpogled v listine zadeve Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpd 8331/2022; opisala lokacijo hiše v povezavi s strahom do ponovitve nasilniških dejanj moža; ter opisala, da zaradi lastništva nepremičnine iz nje ne pridobiva nobenih dohodkov). Do navedenih okoliščin s katerimi je utemeljevala, da naj se v obseg premoženja ne upošteva 1/2 stanovanjske hiše, in ki utemeljujejo in zapolnjujejo pravni standard,"dejanske nezmožnosti razpolaganja", se organ ni opredelil, zato se izpodbijane odločitve ne da preizkusiti.
komunalna čistilna naprava - načelo proste presoje dokazov - listinski dokaz - ogled na kraju samem - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje
To, ali je mala komunalna čistilna naprava (MKČN) sploh postavljena in služi komunalni opremi objekta, je po presoji sodišča mogoče ugotoviti z ogledom na kraju samem oziroma pred izvedbo ogleda tega ni mogoče izključiti. Načeloma namreč za tako preveritev ni potrebno nobeno posebno strokovno znanje, razen če ne bi bilo jasno, ali je naprava res MKČN ali če bi se MKČN nahajala tik ob meji, tako da ne bi bilo na prvi pogled jasno, na kateri parceli je.
ukrep gradbenega inšpektorja - oporni zid - javna cesta - objekt - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Oporni zid je lahko cestni objekt in s tem sestavni del javne ceste ne glede na to, kdo je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, na kateri stoji, tj. ne glede na to, ali je bila izvedena formalna razlastitev lastnika (dela) nepremičnine, na kateri je del cestnega sveta. Za odločitev je torej relevantno, ali je navedeni oporni zid konstrukcijsko povezan s cesto tako, da je bistven za obstoj ceste in je s tem njen del, ali pa gre za gradbeno samostojen objekt zemljišča parc. št. A. k.o. ..., tj. utrjuje to nepremičnino zato, da lahko tožnika nepremičnino uporabljata za namen, za katerega ga uporabljata. Tega dejstva toženka ni ugotavljala.
Pravilnik o minimalnih standardih in normativih za izvajanje pogrebne dejavnosti (2017) člen 4, 4/1, 5, 5/3.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - pogrebna dejavnost - pokopališka in pogrebna dejavnost - pogoji za opravljanje dejavnosti
Glede na obrazložitev tožene stranke in ugotovitve inšpekcijskega pregleda, da prostor za urejanje pokojnikov ni ločen od stanovanjskega objekta, hladilni prostor za trupla pa je ločen od stanovanjskega objekta in ob nespornih ugotovitvah, da se navedena prostora nahajata v istem stanovanjsko poslovnem objektu, bo tožena stranka morala v ponovnem postopku obrazložiti navedene nejasnosti in protislovja v izpodbijani odločbi v zvezi z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - rok za obnovo postopka - začetek teka roka - sklep o obnovi postopka - obrazložitev sklepa
Po izrecni določbi petega odstavka 89. člena ZDavP-2 teče šestmesečni rok za začetek obnove postopka po uradni dolžnosti, kot je to v konkretnem primeru, od dneva sestave zapisnika v tem (DIN) postopku. Izrecno je namreč določeno, da se v primeru, ko gre za ugotavljanje dejstev in dokazov v DIN, šteje, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika. Gre, kot rečeno, za določbo, ki je izrecne narave in ki pomeni izjemo oziroma odstop od splošnega pravila iz prvega odstavka istega člena.
Pri sklepu o obnovi postopka po uradni dolžnosti je predvideno le, da se z njim odloči o obnovi postopka. Sodišče meni, da je iz izpodbijanega sklepa razviden razlog za obnovo postopka, ter dejstva in okoliščine, iz katerih se sklepa, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka.
RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dvom v pravilnost vročitve - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - kontradiktoren postopek
Glede na dejstvo, da je tožnik že v upravnem postopku izkazal dvom o vročitvi odločbe RTV oziroma, da ni prejel obvestila o pošiljki, tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka in s tem ni zagotovila kontadiktornosti postopka.
V izpodbijani odločbi ugotavlja, da tožeča stranka od opravljenih storitev vodenja knjigovodstva ni obračunala DDV skladno s 33. členom ZDDV-1, hkrati pa na izdanih računih ni izkazala vseh podatkov (stopnja DDV in znesek DDV) po določbi 82. člena ZDDV-1. Na podlagi ocene prilivov na transakcijski račun tožeče stranke je zato davčni organ obračunal DDV po davčni stopnji 22 % za opravljene storitve ob upoštevanju odbitka DDV po predloženih računih za obdobje od aprila 2015 dalje.
ZDavP-2 člen 2, 2/3, 143, 143/1, 143/2, 145, 145/1, 145/2, 145/2-1, 151. ZUP člen 87, 92, 92/2.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršljivost sklepa - izvršilni naslov - vročitev odločbe - obrazložitev odločbe - vročanje osebi s prebivališčem v tujini - fikcija vročitve - dejanski naslov bivanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V skladu s 143. členom ZDavP-2 davčni organ, če davek ni plačan v predpisanih rokih, začne davčno izvršbo (prvi odstavek), in sicer davčno izvršbo začne z izdajo sklepa o davčni izvršbi (drugi odstavek istega člena). Kot določa prvi odstavek 145. člena ZDavP-2, se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova. Izvršljivost odmerne odločbe, ki je izvršilni naslov, je pogoj za začetek davčne izvršbe. Tožnik ugovarja, da ta pogoj ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bil izpolnjen, ker mu tedaj odmerna odločba še ni bila zakonito vročena. Ob tem ugovarja tudi, da se do tožnikovih v tej zvezi podanih konkretnih navedb drugostopenjski organ ni obrazloženo opredelil. Ta očitek je upravičen, saj tudi sodišče ugotavlja, da (niti) drugostopenjski organ ob odločanju o pritožbi ni navedel določb predpisov, konkretno vseh tistih določb ZUP, ki so (v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2) glede na okoliščine, ki jih (že v pritožbi) izpostavlja tožnik, pomembne za ugotavljanje nastopa izvršljivosti odmerne odločbe in s tem povezano ugotavljanje, kdaj je bila odmerna odločba tožniku (pravilno) vročena.
ZDoh-2 člen 45. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza - stroški prevoza na delo - davčna osnova - zaposlitev pri tujem delodajalcu
Vrhovno sodišče je na revizijsko vprašanje odgovorilo, da je ob ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 takšen davčni zavezanec upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer tožnik prebiva, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj, kar velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma „običajnega prebivališča" iz drugega odstavka 3. člena Uredbe. Ta določba Uredbe je namreč v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3. člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah, kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
Vrhovno sodišče je pojasnilo, da imamo v Sloveniji sistem, ko se stroški pri odmeri dohodnine upoštevajo, njihovo upoštevanje se sicer lahko omeji, vendar je to pridržano zakonodajalcu. V okvir 45. člena ZDoh-2, ki posebej ureja upoštevanje stroškov prevoza na delo in z dela za zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, kamor nesporno sodijo stroški, ki nastanejo pri prevozu na delo in z dela od prebivališča v tujini, pa sodijo tudi stroški prevoza od mesta opravljanja dela v tujini do zavezančevega prebivališča v Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zastopanje stranke v upravnem postopku
Brezplačne pravne pomoči se ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.
Tožnik v tožbi podrobno pojasnjuje tudi svoje premoženjsko stanje, ki pa je za presojo sodišča v tem upravnem sporu nerelevantno, saj toženka njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja.
Sodišče se tudi ne strinja s (sicer povsem pavšalno) tožbeno navedbo, da je bil tožnik diskriminiran, ker je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Tožnikova prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker mu po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči ne omogoča.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - nepopolna vloga - molk - domneva umika - obrazložitev odločbe
Tožena stranka v konkretnem primeru ni navedla, katerih zahtevanih dokumentov tožnik ni predložil niti ni opredelila kako posamezni manjkajoči dokument vpliva na postopek na način, da se brez določenega dokumenta postopek ne more končati. Ker v izpodbijanem sklepu o tem ni nobenega razloga, tožena stranka ni zadostila zahtevam, ki izhajajo iz 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 214. člena ZUP. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo celo navedla, da za obrazložitev izpodbijanega sklepa ni pomembno navajanje manjkajočih dokumentov, ker so bili ti že našteti v pozivih (na dopolnitev vloge).
odpis dolga - pogoji za odpis - lastništvo nepremičnine - globa za prekršek - prispevki
Odpis obveznosti iz naslova glob za prekrške, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo ter davka na dodano vrednost po zakonu ni dovoljen.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oprava posameznih preiskovalnih dejanj - posamezna preiskovalna dejanja - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - začetek kazenskega postopka - uvedba kazenskega postopka - pravica do obrambe
Po stališču sodišča je nedvomno v interesu pravičnosti, da je osumljencu omogočeno brezplačno zastopanje po zagovorniku že v postopku posameznih preiskovalnih dejanj, če sam nima ustreznih sredstev za plačilo zagovornika, saj bo le tako ustrezno varovana njegova pravica do obrambe in pravica do poštenega postopka.
stroški odvetnika - stečajni postopek - vrednost spornega predmeta
Pri določanju vrednosti nagrade je treba skladno s 1. točko tarifne številke 33 OT izhajati iz vrednosti po tabeli iz 1. točke tarifne številke 18 OT in upoštevati znesek, za katerega je stečajni dolžnik prezadolžen, in ne zgolj zneska terjatve, ki jo je v stečajni postopek prijavila stranka z interesom po svoji pooblaščenki.
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1, 1/2, 1/2-2.
davek na dodano vrednost (DDV) - znižana davčna stopnja
Pri presoji, ali gre za enotno ali dve samostojni storitvi, je toženka pravilno izhajala iz sodne prakse SEU, po kateri je treba, kadar transakcija obsega skupek elementov in dejanj, upoštevati vse okoliščine, v katerih se opravi zadevna transakcija, da bi se ugotovilo, ali gre za dve ali več samostojnih storitev ali pa gre za enotno storitev. Pri tem je treba vsako storitev praviloma šteti za ločeno in neodvisno storitev, kot izhaja iz člena 1(2) drugi pododstavek Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Vendar se kot izjema od tega splošnega pravila transakcija, ki z gospodarskega vidika obsega eno samo storitev, ne sme umetno razdeliti, da se ni bi izkrivilo delovanja sistema DDV. Zato gre za enotno storitev, kadar je več elementov ali dejanj, ki jih davčni zavezanec opravi za svojo stranko, tako tesno povezanih, da objektivno sestavljajo eno samo nedeljivo gospodarsko storitev, katere razdelitev bi bila umetna. Od načela samostojnosti vsake storitve je po sodni praksi SEU treba odstopiti tudi v primeru, kadar je storitev zgolj nesamostojna pomožna storitev glavne storitve. Storitev je treba šteti za pomožno, če za stranke ni cilj, temveč sredstvo, da lahko uporabljajo glavno storitev izvajalca storitev pod (naj)boljšimi pogoji. Prvo merilo, ki ga mora pri presoji upoštevati sodišče, je glede na navedeno neobstoj samostojnega namena storitve z vidika povprečnega potrošnika. Drugo merilo, ki je v resnici indic prvega, pa se nanaša na upoštevanje vrednosti vsake od storitev, ki sestavljajo transakcijo, pri čemer je ena minimalna ali celo zanemarljiva v primerjavi z drugo.
sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - sodna odločba - predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe
Sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 12/2015 z dne 9. 12. 2016 (iz katerega izhaja, da odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar) ne predstavlja novega dejstva oziroma dokaza v smislu razloga za obnovo postopka iz 1. točke 260. člena ZUP. S tem sklepom je namreč Vrhovno sodišče Republike Slovenije presojalo, ali je odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, upravna stvar. Presojalo je, ali je odločanje o tem v pristojnosti upravnih organov ali sodišč splošne pristojnosti, kar pa ni ne novo dejstvo ne nov dokaz.
Res je, kot zatrjuje drugostopenjski organ, da je bil prvostopenjski organ pristojen za izdajo spremembe okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi določb ZVO-1 in Uredbe, vendar drugostopenjski organ pri tem ne upošteva, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu III Ips 12/2015 z dne 9. 12. 2016, na katerega se tožnica pravilno sklicuje, izrecno presodilo, da odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar ter da je sodišče splošne pristojnosti stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, da sodišče stranki naloži, da v skladu s sklenjeno pogodbo od druge stranke prevzame in odvaža odpadno mešano embalažo.2 To pomeni, da o tem prvostopenjski organ v okviru postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, ki se je zaključil z izdajo odločbe, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018, ne bi smel odločati, ker za to ni bil stvarno pristojen. To bi posledično res kazalo, da je izpolnjen razlog za odpravo odločbe prvostopenjskega organa, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018 po nadzorstveni pravici iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Vendar pa je takšna odločba nična po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Takšna odločba se torej izreče za nično in, kot to izrecno določa drugi stavek 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP, se ne odpravi po nadzorstveni pravici.
Odločbe prvostopenjskega organa, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018 sodišče ni moglo izreči za nične, saj zakonska ureditev upravnega spora ne določa, da bi lahko stranka (neposredno) s tožbo v upravnem sporu zahtevala ugotovitev ničnosti že pravnomočnega upravnega akta.