121.

UPRS Sodba I U 759/2023-37

11.10.2023

UP00072906

ZDavP-2 člen 140, 140/2. ZDDV člen 46. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/2, 79/3. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 138, 138/1.

davčni postopek - davčni inšpekcijski postopek - prekluzija dokazov

Po presoji sodišča je potrebno drugi odstavek 140. člena ZDavP-2 (dokazna prekluzija), ki opredeljuje pojem zamude pri predložitvi novih dokazov, restriktivno razlagati. Zapisnik DIN je namreč procesni akt, izdan v davčnem postopku v katerem se dejansko stanje šele ugotavlja in s katerim se davčnega zavezanca seznani z dotedanjimi ugotovitvami DIN. Davčni zavezanec je v dokazni zamudi z navajanjem dejstev in predlaganjem dokazov po izdanem zapisniku DIN le v primeru posebnih okoliščin in sicer, če podani razlogi kažejo na zlorabo pravice, ki bi lahko privedla do izgube davčnih prihodkov. Davčni organ ne presoja podrobne vsebinske (ne)opravičljivosti podanih razlogov za zamudo, temveč zgolj to, ali so očitno neopravičljivi. Takšni pa so so tisti razlogi, pri katerih je mogoče zaključiti, da jih je davčni zavezanec podal z namenom zavlačevanja postopka in gre za zlorabo pravice do predlaganja novih dokazov. Upoštevanje naknadno predloženih dokazov je tako mogoče zavrniti le, če davčni zavezanec zamude ne pojasni, ali če gre za nedopustno zavlačevanje postopka, ki bi privedla do izgube davčnih prihodkov in če je imel davčni zavezanec v postopku možnost opredelitve do ugotovljenega dejanskega stanja davčnega organa pred izdajo zapisnika (načelo zaslišanja strank). Če davčni zavezanec ni bil seznanjen s celotnim dejanskim stanjem, ki ga je ugotovil davčni organ, pred izdajo zapisnika, to samo po sebi predstavlja opravičljiv razlog za navajanje dejstev in predložitev dokazov v pripombah na zapisnik. Le v primeru, da je bil davčni zavezanec še pred izdajo zapisnika seznanjen z ugotovljenim dejanskim stanjem davčnega organa in mu je bila v postopku v celoti zagotovljena pravica do izjave (načelo zaslišanja stranke), nastopi dolžnost davčnega zavezanca po navajanju dodatnih opravičljivih razlogov za zamudo pri navajanju novih dejstev in predlaganju novih dokazov.

123.

UPRS Sodba I U 1383/2021-13

11.10.2023

UP00073002

Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/2, 12/3, 14, 14/4.

stroški odvetnika - brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa

Drugi odstavek 12. člena OT določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. V tretjem odstavku 12. člena OT je res določena izjema od tega pravila, in sicer, da je stranka izjemoma dolžna odvetniku plačati storitve po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka, če se med postopkom ni spreminjala vrednost obravnavanega predmeta, zaradi spremenjene tarife, veljavne v času plačila, pa je število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 odstotkov. Vendar četrti odstavek 14. člena OT, ki ureja uporabo tarife, določa, da so sodišča in drugi organi dolžni odmeriti odvetniške stroške ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 12. člena te tarife na predlog odvetnika.

125.

UPRS Sklep IV U 174/2022-25

11.10.2023

UP00072554

ZUS-1 člen 25, 25/3. ZPP člen 165, 165/4.

dovoljenje tujcu za začasno prebivanje - zavrženje - povračilo stroškov - začasna odredba

Stroški v upravnem sporu se povrnejo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu.

127.

UPRS Sodba II U 151/2020-21

11.10.2023

UP00070961

ZSZ člen 60, 60/2, 60/3, 60/4.

nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Iz ZSZ-84 ne izhaja, da je klet del stanovanja, ki je namenjen bivanju kakor tudi ne, da sodi v čisto tlorisno površino stanovanjske površine (saj je ni med naštetimi prostori stanovanja). Iz zgoraj navedenih razlogov pa je tudi ni mogoče umestiti med druge zaprte prostore stanovanja, saj ni namenjena bivanju, zaradi česar je tako pritrditi tožeči stranki, da bi zakonodajalec, v kolikor bi štel, da tudi klet sodi v čisto tlorisno površino stanovanja, to taksativno ali eksplicitno določil, kot je posebej dodal za čisto tlorisno površino garaže za osebne avtomobile.

129.

UPRS Sodba II U 103/2021-20

10.10.2023

UP00071925

ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4, 146, 146/4.

RTV prispevek - plačilo RTV prispevka - potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev potrdila o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - dvom v pravilnost vročitve - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - kontradiktoren postopek

Glede na dejstvo, da je tožnik že v upravnem postopku izkazal dvom o vročitvi odločbe RTV oziroma, da ni prejel obvestila o pošiljki, tožena stranka ni izvedla ugotovitvenega postopka in s tem ni zagotovila kontadiktornosti postopka.

131.

UPRS Sodba IV U 50/2021-13

10.10.2023

UP00072543

GZ člen 63, 66.

ustavitev gradnje - inšpekcijski nadzor - podporni zid

Tožnik gradnje ni izvedel v skladu z gradbenim dovoljenjem, hkrati pa je tudi presegel dopustna odstopanja po prvem odstavku 66. člena ZG.

133.

UPRS Sodba I U 1498/2020-7

9.10.2023

UP00073634

ZUP člen 260, 260-1, 267, 274, 274/1, 274/1-1, 276, 276/1, 279, 279/1, 279/1-1.

sprememba okoljevarstvenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - sodna odločba - predlog za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - ničnost odločbe

Sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega in drugostopenjskega organa, da sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 12/2015 z dne 9. 12. 2016 (iz katerega izhaja, da odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar) ne predstavlja novega dejstva oziroma dokaza v smislu razloga za obnovo postopka iz 1. točke 260. člena ZUP. S tem sklepom je namreč Vrhovno sodišče Republike Slovenije presojalo, ali je odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, upravna stvar. Presojalo je, ali je odločanje o tem v pristojnosti upravnih organov ali sodišč splošne pristojnosti, kar pa ni ne novo dejstvo ne nov dokaz.

Res je, kot zatrjuje drugostopenjski organ, da je bil prvostopenjski organ pristojen za izdajo spremembe okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi določb ZVO-1 in Uredbe, vendar drugostopenjski organ pri tem ne upošteva, da je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu III Ips 12/2015 z dne 9. 12. 2016, na katerega se tožnica pravilno sklicuje, izrecno presodilo, da odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar ter da je sodišče splošne pristojnosti stvarno pristojno za odločanje o zahtevku, da sodišče stranki naloži, da v skladu s sklenjeno pogodbo od druge stranke prevzame in odvaža odpadno mešano embalažo.2 To pomeni, da o tem prvostopenjski organ v okviru postopka spremembe okoljevarstvenega dovoljenja, ki se je zaključil z izdajo odločbe, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018, ne bi smel odločati, ker za to ni bil stvarno pristojen. To bi posledično res kazalo, da je izpolnjen razlog za odpravo odločbe prvostopenjskega organa, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018 po nadzorstveni pravici iz 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP. Vendar pa je takšna odločba nična po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa, da se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Takšna odločba se torej izreče za nično in, kot to izrecno določa drugi stavek 1. točke prvega odstavka 274. člena ZUP, se ne odpravi po nadzorstveni pravici.

Odločbe prvostopenjskega organa, številka 35472-18/2018-2 z dne 4. 6. 2018 sodišče ni moglo izreči za nične, saj zakonska ureditev upravnega spora ne določa, da bi lahko stranka (neposredno) s tožbo v upravnem sporu zahtevala ugotovitev ničnosti že pravnomočnega upravnega akta.

135.

UPRS Sodba I U 11/2022-10

9.10.2023

UP00072233

ZDoh-2 člen 45. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.

dohodnina - odmera dohodnine - stroški prevoza - stroški prevoza na delo - davčna osnova - zaposlitev pri tujem delodajalcu

Vrhovno sodišče je na revizijsko vprašanje odgovorilo, da je ob ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 takšen davčni zavezanec upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer tožnik prebiva, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj, kar velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma „običajnega prebivališča" iz drugega odstavka 3. člena Uredbe. Ta določba Uredbe je namreč v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3. člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah, kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).

Vrhovno sodišče je pojasnilo, da imamo v Sloveniji sistem, ko se stroški pri odmeri dohodnine upoštevajo, njihovo upoštevanje se sicer lahko omeji, vendar je to pridržano zakonodajalcu. V okvir 45. člena ZDoh-2, ki posebej ureja upoštevanje stroškov prevoza na delo in z dela za zavezance, ki prejemajo dohodek iz delovnega razmerja s tujim delodajalcem za delo v tujini, kamor nesporno sodijo stroški, ki nastanejo pri prevozu na delo in z dela od prebivališča v tujini, pa sodijo tudi stroški prevoza od mesta opravljanja dela v tujini do zavezančevega prebivališča v Sloveniji.

137.

UPRS Sodba I U 397/2021-10

9.10.2023

UP00077818

ZDavP-2 člen 101.

odpis dolga - pogoji za odpis - lastništvo nepremičnine - globa za prekršek - prispevki

Odpis obveznosti iz naslova glob za prekrške, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prispevkov za zdravstveno varstvo ter davka na dodano vrednost po zakonu ni dovoljen.

139.

UPRS Sodba I U 1183/2023-7

9.10.2023

UP00075354

ZBPP člen 1, 1/1, 7, 7/1.

brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravni postopek - zastopanje stranke v upravnem postopku

Brezplačne pravne pomoči se ne more podeliti za nesodne postopke, med katere se uvršča tudi upravni postopek.

Tožnik v tožbi podrobno pojasnjuje tudi svoje premoženjsko stanje, ki pa je za presojo sodišča v tem upravnem sporu nerelevantno, saj toženka njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ampak zaradi neizpolnjevanja vsebinskega pogoja.

Sodišče se tudi ne strinja s (sicer povsem pavšalno) tožbeno navedbo, da je bil tožnik diskriminiran, ker je organ za brezplačno pravno pomoč v drugi zadevi že ugodil prošnji tretje osebe (tujca) za pripravo pravnega mnenja in svetovanja. Tožnikova prošnja je bila zavrnjena izključno iz razloga, ker mu po ZBPP ne pripada brezplačna pravna pomoč v fazi postopka, za katero zakon brezplačne pravne pomoči ne omogoča.