Toženka ne opredeli, iz katerih dokumentov oz. drugih dokazov izpelje sklep, da v konkretnem primeru ne gre za službene poti. Obenem pa tudi ne drži, da tožnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo da je bil na službeno pot napoten iz Slovenije. Iz dokumentov, priloženih tožbi, izhaja, da je tožnik v Švico oz. Nemčijo pripotoval s Ptuja. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da toženka ni ugotavljala, kje je tožnik dejansko prebival.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Upravni organ je v ugotovitvenem postopku dolžan presojati izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izdajo pozitivne odločbe po 197. členu ZGO-1 glede na vsebino zahteve in tam podane navedbe ter tej priložene oziroma predlagane dokaze.
Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
Tožena stranka je ugotovila le približno lokacijo, ki je sicer določljiva, vendar pa ni ugotovitve o tem, na katerih parcelnih številkah nepremičnin so postavljeni taksni predmeti in ali so te nepremičnine javne površine, ki so v lasti občine. Od navedenih pomanjkljivo ugotovljenih okoliščin pa je odvisno, ali nastane obravnavana taksna obveznost.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva tudi glede obrazložitve, v katero cono spadajo obravnavani taksni predmeti glede na lokacijo.
ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč - rok za vrnitev napotnice - predložitev napotnice - vračilo napotnice - pravočasnost - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila stroškovnik, v katerem je konkretno opredelila vsa opravljena dejanja in priglasila stroške po OT ter predložila listine v zvezi s pravdno zadevo, kar vse skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP predstavlja (obvezne) priloge napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna stroškov vrne strokovni službi za BPP. Tožena stranka je navedeno vlogo očitno štela kot nepopolno, saj je z dopisom tožečo stranko pozvala, da naj takoj vrne izpolnjeno napotnico, obenem pa jo je tudi obvestila, da podpis upravičenke na napotnici ni potreben. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa se upravni organ ni opredelil do vprašanja, ali je pri vlogi tožeče stranke z dne 20. 6. 2022 šlo za dopolnitev vloge v smislu drugega odstavka 67. člena v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP in ali je bila le-ta pravočasna.
pogoji za vpis - vpis na fakulteto - avtonomija univerze - diskriminacija
Četudi je tožena stranka brez dvoma avtonomna glede razpisovanja študijskih programov, mora kandidatom zagotavljati izobraževanje pod enakimi pogoji (7. člen ZVis). Povedano drugače, kljub avtonomiji je določitev vsebinsko različnih pogojev znotraj istega študijskega programa po presoji sodišča dopustna le, če tako razlikovanje vsebinsko utemeljujejo vnaprej določeni kriteriji razlikovanja, ki morajo biti v razumni povezavi s ciljem uskladitve vpisnih pogojev po drugem odstavku 38. člena ZVis.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje
Iz plačilnih list pa je razvidno, da so bili dohodki, nakazani na tožnikov račun, večinoma znatno višji, to pa predvsem iz razloga, ker so bile k tem zneskom prištete tudi dnevnice za tujino. Tožena stranka se do zneskov, kot so razvidni iz plačilnih list, ni opredelila, čeprav so bile le-te predložene že v postopku na prvi stopnji. Iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije izhaja zgolj to, da se upoštevajo prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, nikjer pa ni definirano, kateri znesek se upošteva pod pojmom "prejemkov". Ker se tožena stranka do tega ni opredelila, se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da je odločba pomanjkljivo obrazložena.
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba.
ZEKom-1 člen 133, 133/3, 142, 217. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijska infrastruktura - upravna zadeva - zavrženje predloga
Predhodno izveden ugovorni postopek pred operaterjem v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz odločitev ali ravnanja operaterja, je predpogoj za vložitev predloga za rešitev spora pred toženko. Če ugovorni postopek ni (bil) izveden, ni pogojev za uvedbo (in izvedbo) postopka pred toženko za rešitev spora med končnim uporabnikom in operaterjem.
Ali bo operater telekomunikacijsko omrežje nadgradil, je stvar njegovega poslovanja kot gospodarske družbe oziroma investicij.
gradbeno dovoljenje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - sprememba namembnosti - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Tožnica ni izkazala pravice graditi, saj v danem osem dnevnem roku za dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni dopolnila skladno z določbo 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, ker nesporno ni predložila ene izmed v tej določbi naštetih listin, ki bi nadomestile vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo do celote.
Tožnica je v svoji prošnji natančno navedla razloge, zaradi katerih pomanjkljivosti (predložitve soglasja solastnika oziroma sodne odločbe, ki bi soglasje nadomestila) ne more predložiti v danem osem dnevnem roku ter podala predlog za podaljšanje roka "za najmanj tri mesece". Organ bi moral presoditi, ali je predlagano podaljšanje v interesu pravilnega vodenja postopka, česar pa ni storil, temveč je zgolj navedel, da bo tožnica v primeru, da bo sodišče njenemu predlogu ugodilo, lahko ponovno vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravni organ je torej nepravilno uporabil tretji odstavek 99. člena ZUP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Nagrada za posvet s stranko in pregled spisa je načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.
ZMZ-1 člen 51, 51/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnikov posplošen opis ravnanja policije sam po sebi ne more utemeljevati domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, saj ni možno sprejeti splošnega sklepa, da bo tožnik zatrjevanega (sicer nekonkretiziranega) ravnanja deležen tudi kot prosilec za mednarodno zaščito pred drugimi organi Republike Hrvaške, s katerimi, kot je razvidno iz njegovih izjav v upravnem postopku, niti ni imel stikov.
Ker tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih temelji izpodbijana odločitev, torej tudi o ugotovitvah Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, je sodišče presodilo, da je tožbeni ugovor bistvenih kršitev določb postopka utemeljen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih kot prosilec v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško. Njegova izjava na zaslišanju, da se v Republiko Hrvaško ne želi vrniti, ker so tam z njim grdo ravnali in nima dobrega občutka, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo pristojni hrvaški organi po predaji z njim ravnali nečloveško ali poniževalno.
tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - razveljavitev dovoljenja - bivanje v RS
Toženka je pravilno izdala izpodbijano odločbo po ugotovitvi, da tožnik ne prebiva na ozemlju Republike Slovenije v skladu z namenom, zaradi katerega mu je Dovoljenje dano. S strani tožnika predloženi dokazi ne dokazujejo tožbene trditve, da naj bi bil tožnik v Nemčiji na obisku. Toženka je pravilno na podlagi PPIU, iz katerega izhaja, da je tožnik povedal, da prihaja iz Nemčije, kjer si je poskušal urediti zaposlitev, ugotovila, da je bil tožnik v Nemčiji zato, ker si je poskušal urediti zaposlitev. Pavšalno, nedokazano in neutemeljeno je zatrjevanje tožnika, da je bilo sporazumevanje na avtobusu oteženo, ker tožnik ne zna slovensko. Tožnik te trditve niti toliko ne opredeli, da ne navede, kaj pa naj bi povedal PPIU, če ne tega, kar izhaja iz dopisa z dne 27. 9. 2020, ki je javna listina v smislu določbe 169. člena ZUP.
Tožeča stranka je s svojimi navedbami ugovarjala zaključku organa, da ureditvene inšpekcijske odločbe, s katero je bila stranki odrejena obveznost, da mora urediti ustrezno zaščito pred vremenskimi vplivi nad vrati sprejema mesnice ni izvršila. Iz listin priloženega upravnega spisa izhaja, da je bil prvostopenjskemu organu posredovan dopis, iz katerega smiselno izhaja način izvršitve odločbe, tako, da se je "sistemsko onemogočilo naročanje artiklov, ki so v prometu kot neembalirana živila". Prvostopenjski organ se do vsebine navedenega dopisa v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelil, niti se do teh ugovorov ni opredelil pritožbeni organ. S pritožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe ni mogoče izpodbijati pravilnosti vsebine izvršilnega naslova, so pa relevantni ugovori, ki se nanašajo na samo izvrševanje ureditvene inšpekcijske odločbe. Izvršba s prisilitvijo, torej z denarno kaznijo, namreč ni potrebna, ker je obveznost izpolnil.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik je bil tri dni nastanjen v azilnem domu, kar kaže na to, da je moral vedeti, da je obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito.
Tožnik pri svojem zaslišanju ni povedal glede svojega lastnega primera nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da mu ob vrnitvi v Republiko Hrvaško grozi kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje, razen tega pa iz odgovora pristojnih organov Republike Hrvaške z dne 5. 9. 2023, s katerim so ti prevzeli odgovornost za sprejem tožnika, izhaja, da se zanimajo za to, ali ima tožnik kakršnekoli zdravstvene težave, bodisi fizične ali psihične, kar kaže na to, da bo za tožnika v primeru vrnitve ustrezno poskrbljeno.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - drvarnica - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Za uvedbo inšpekcijskega postopka ni potrebna zahteva, morebitna taka vloga pa lahko posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti uvede inšpekcijski postopek. Ni pa ga dolžan uvesti. Zato prijavitelj (v obravnavanem primeru tožnik) nima nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko izsilil uvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti.
Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi.
inšpekcijski postopek - ukrep kmetijskega inšpektorja - kmetijsko zemljišče - kozolec - oglasni pano - nenamenska raba
Bistveno po ZKZ je, da se kmetijsko zemljišče in kmetijski objekti, ki stojijo na njem, lahko uporabljajo le za namen kmetovanja. Kozolec se torej lahko uporablja le za spravilo sena oziroma kmetijskih pridelkov. Vsakršno drugačno uporabo, ki ni kmetijska, pa je šteti za nenamensko in s tem za neskladno z zakonom. Oglaševanje nedvomno ni kmetijska dejavnost oziroma dejavnost, ki bi bila sicer dovoljena po določbah ZKZ. Z zakonom je namreč izrecno zapovedana uporaba pomožnih kmetijskih objektov, med katere sodi kozolec, izključno za kmetijske namene. To izhaja iz zakonskega besedila, pa tudi iz namena zakonske ureditve, ki sledi ustavni zahtevi po posebnem varstvu kmetijskih zemljišč.