davek od dohodka iz kapitala - davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor
Glede na izhodišča, sprejeta v sodni praksi v zvezi z razlago četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
gradbeno dovoljenje - legalizacija - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - trditveno in dokazno breme - presoja dokazov
Upravni organ je v ugotovitvenem postopku dolžan presojati izpolnjevanje zahtevanih pogojev za izdajo pozitivne odločbe po 197. členu ZGO-1 glede na vsebino zahteve in tam podane navedbe ter tej priložene oziroma predlagane dokaze.
Trditveno in dokazno breme za izpolnjenost pogojev v celoti nosi predlagatelj postopka.
ZEKom-1 člen 133, 133/3, 142, 217. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijska infrastruktura - upravna zadeva - zavrženje predloga
Predhodno izveden ugovorni postopek pred operaterjem v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz odločitev ali ravnanja operaterja, je predpogoj za vložitev predloga za rešitev spora pred toženko. Če ugovorni postopek ni (bil) izveden, ni pogojev za uvedbo (in izvedbo) postopka pred toženko za rešitev spora med končnim uporabnikom in operaterjem.
Ali bo operater telekomunikacijsko omrežje nadgradil, je stvar njegovega poslovanja kot gospodarske družbe oziroma investicij.
Tožena stranka je ugotovila le približno lokacijo, ki je sicer določljiva, vendar pa ni ugotovitve o tem, na katerih parcelnih številkah nepremičnin so postavljeni taksni predmeti in ali so te nepremičnine javne površine, ki so v lasti občine. Od navedenih pomanjkljivo ugotovljenih okoliščin pa je odvisno, ali nastane obravnavana taksna obveznost.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva tudi glede obrazložitve, v katero cono spadajo obravnavani taksni predmeti glede na lokacijo.
pogoji za vpis - vpis na fakulteto - avtonomija univerze - diskriminacija
Četudi je tožena stranka brez dvoma avtonomna glede razpisovanja študijskih programov, mora kandidatom zagotavljati izobraževanje pod enakimi pogoji (7. člen ZVis). Povedano drugače, kljub avtonomiji je določitev vsebinsko različnih pogojev znotraj istega študijskega programa po presoji sodišča dopustna le, če tako razlikovanje vsebinsko utemeljujejo vnaprej določeni kriteriji razlikovanja, ki morajo biti v razumni povezavi s ciljem uskladitve vpisnih pogojev po drugem odstavku 38. člena ZVis.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/9. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije (2007) člen 3.
državljanstvo - sprejem v državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - zagotovljenost trajnega vira preživljanja - zagotovljena sredstva za preživljanje
Iz plačilnih list pa je razvidno, da so bili dohodki, nakazani na tožnikov račun, večinoma znatno višji, to pa predvsem iz razloga, ker so bile k tem zneskom prištete tudi dnevnice za tujino. Tožena stranka se do zneskov, kot so razvidni iz plačilnih list, ni opredelila, čeprav so bile le-te predložene že v postopku na prvi stopnji. Iz 3. člena Uredbe o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije izhaja zgolj to, da se upoštevajo prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, nikjer pa ni definirano, kateri znesek se upošteva pod pojmom "prejemkov". Ker se tožena stranka do tega ni opredelila, se sodišče strinja s tožbeno navedbo, da je odločba pomanjkljivo obrazložena.
Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 odstotkov, vendar največ za 100 odstotkov.
Pri sklepih o uvedbi preiskave, ki jih sodišče izdaja po prvem odstavku 167. člena ZKP, ne gre za procesni sklep. Procesni zakon zahteva utemeljen sum pri odločanju o priporu, o uvedbi preiskave in v postopku obtoževanja. Gre za pravni standard, za katerega zakon ne predpisuje meril. Presoja vselej temelji na danih dejstvih, iz katerih izhaja določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Glede na navedeno sodišče soglaša s tožnikom, da je sklep o uvedbi preiskave meritorna odločba.
ZBPP člen 37, 37/3, 39, 39/1, 40, 40/1, 40/5. ZUP člen 67, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - vrnitev napotnice strokovni službi za brezplačno pravno pomoč - rok za vrnitev napotnice - predložitev napotnice - vračilo napotnice - pravočasnost - nepopolna vloga - dopolnitev nepopolne vloge
Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila stroškovnik, v katerem je konkretno opredelila vsa opravljena dejanja in priglasila stroške po OT ter predložila listine v zvezi s pravdno zadevo, kar vse skladno s tretjim odstavkom 40. člena ZBPP predstavlja (obvezne) priloge napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna stroškov vrne strokovni službi za BPP. Tožena stranka je navedeno vlogo očitno štela kot nepopolno, saj je z dopisom tožečo stranko pozvala, da naj takoj vrne izpolnjeno napotnico, obenem pa jo je tudi obvestila, da podpis upravičenke na napotnici ni potreben. Zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pa se upravni organ ni opredelil do vprašanja, ali je pri vlogi tožeče stranke z dne 20. 6. 2022 šlo za dopolnitev vloge v smislu drugega odstavka 67. člena v zvezi s petim odstavkom 68. člena ZUP in ali je bila le-ta pravočasna.
gradbeno dovoljenje - prošnja za podaljšanje roka za dopolnitev vloge - sprememba namembnosti - uskladitev podatkov z dejanskim stanjem v naravi
Tožnica ni izkazala pravice graditi, saj v danem osem dnevnem roku za dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ni dopolnila skladno z določbo 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, ker nesporno ni predložila ene izmed v tej določbi naštetih listin, ki bi nadomestile vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo do celote.
Tožnica je v svoji prošnji natančno navedla razloge, zaradi katerih pomanjkljivosti (predložitve soglasja solastnika oziroma sodne odločbe, ki bi soglasje nadomestila) ne more predložiti v danem osem dnevnem roku ter podala predlog za podaljšanje roka "za najmanj tri mesece". Organ bi moral presoditi, ali je predlagano podaljšanje v interesu pravilnega vodenja postopka, česar pa ni storil, temveč je zgolj navedel, da bo tožnica v primeru, da bo sodišče njenemu predlogu ugodilo, lahko ponovno vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Upravni organ je torej nepravilno uporabil tretji odstavek 99. člena ZUP, to pa je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - premoženjski pogoj - razpolaganje s premoženjem
Tožnik je uveljavljal svoje slabo psihično stanje, da so zemljišča del zaščitene kmetije, ki jih ne sme odtujiti, da kmetija daje dovolj dohodka le za lastno oskrbo in da je v težkem socialnem in finančnem položaju, kar je navedeno tudi v številnih listinah, ki jih je priložil. V prošnji za BPP je tožnik tudi navedel, da nima obveznega zdravstvenega zavarovanja in da ima stroške z zdravili zase in za ženo, ki je invalidsko upokojena. S tem je po mnenju sodišča izpostavil dovolj okoliščin, ki bi narekovale presojo izpolnjevanja pogojev z vidika 22. člena ZBPP.
Prav tako so bile po presoji sodišča tožnikove navedbe o tem, da zemljišče predstavlja del zaščitene kmetije, s katerimi ne sme razpolagati, in da tega niti finančno niti psihično ni sposoben, dovolj konkretne, da bi toženka tožnikovo prošnjo morala presoditi tudi z vidika tretjega odstavka 14. člena ZBPP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - drvarnica - gradnja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Za uvedbo inšpekcijskega postopka ni potrebna zahteva, morebitna taka vloga pa lahko posredno vpliva na organ, da po uradni dolžnosti uvede inšpekcijski postopek. Ni pa ga dolžan uvesti. Zato prijavitelj (v obravnavanem primeru tožnik) nima nobenega pravnega sredstva, na podlagi katerega bi lahko izsilil uvedbo konkretnega inšpekcijskega postopka po uradni dolžnosti.
Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa ni mogoče ne začeti in ne voditi.
brezplačna pravna pomoč - povračilo stroškov brezplačne pravne pomoči - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Na pojasnila oziroma obvezne razlage določb OT, ki jih sprejema OZS, ne sodišča ne organi za brezplačno pravno pomoč niso vezani. Obvezna razlaga OT niti formalno niti vsebinsko in tudi ne po postopku sprejemanja ne predstavlja določb OT, zato pristojnih pri odločanju ne zavezuje. Nagrada za posvet s stranko in pregled spisa je načeloma vsebovana v nagradi za druga opravljena dejanja, kot so sestava vlog ali zastopanje na naroku. Navedenih procesnih dejanj namreč že po naravi stvari (praviloma) ni mogoče izvesti, ne da bi se odvetnik predhodno posvetoval s stranko in pregledal spis. V okvir tar. št. 39 OT torej ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev. Po presoji sodišča pa to vendarle še ne pomeni, da so storitve, navedene v tar. št. 39 OT, že same po sebi del nagrad v okviru sodnega postopka, temveč bi morala tožena stranka v izpodbijanem sklepu konkretizirano pojasniti, s katerim konkretnim procesnim dejanjem oziroma s katero tarifno številko je nagrada za posamezno konkretno navedeno storitev že zajeta in priznana. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da je, ker je treba obrambo obdolženca pripraviti za vsako očitano dejanje, ki tvori nadaljevano kaznivo dejanje, zagovornik obdolženca upravičen do povišanja storitve v skladu z določbo drugega odstavka 7. člena OT, to je za vsako drugo in nadaljnje dejanje za 25 %, vendar največ 100 %.
Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega.
Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1).
Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov za navedbo o diskriminatornem ravnanju s strani toženke, pri čemer ni navedel niti tega, na podlagi katere osebne okoliščine naj bi prišlo do diskriminacije. Da je toženka pri odločanju napačno razlagala materialno pravo, pa samo po sebi po presoji sodišča ne zadošča za ugotovitev, da je bilo njeno ravnanje arbitrarno.
preprečevanje korupcije - korupcijska tveganja - župan - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi
Ob upoštevanju dejstva, da pri opravljanju dela funkcionarjev ni mogoče določiti delovnega časa in ločiti časa opravljanja funkcije od prostega časa, ni mogoče, da bi funkcionar opravljal kakršnokoli pridobitno dejavnost v času trajanja funkcije (razen določenih in dopustnih izjem), saj v takšnem primeru ne bi mogli ločiti ali to delo opravlja kot župan ali kot nosilec neke pridobitne dejavnosti.
ZPNačrt člen 103, 103/1. ZUreP-1 člen 95, 95/2. ZUreP-2 člen 201, 203.
razlastitev - pravočasnost zahtevane razlastitve - pripravljalna dela - javna korist
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da z uveljavitvijo ZPNačrt ni več časovne omejitve za vlaganje zahtev za razlastitev.
Tudi po ZUreP-2 se konkretna javna korist za razlastitev v okviru odločanja o dovolitvi pripravljalnih del (201. člen ZUreP-2) ne presoja, saj se ta presoja šele v okviru odločanja o sami razlastitvi (203. člen ZUreP-2).
V sodni praksi, ki se je razvila po ZUreP-2, pa je sodišče že presodilo, da se pripravljalna dela lahko dovolijo le, če je izkazan obstoj abstraktne javne koristi.
ZMZ-1 člen 51, 51/1. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 3/2-2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnikov posplošen opis ravnanja policije sam po sebi ne more utemeljevati domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, saj ni možno sprejeti splošnega sklepa, da bo tožnik zatrjevanega (sicer nekonkretiziranega) ravnanja deležen tudi kot prosilec za mednarodno zaščito pred drugimi organi Republike Hrvaške, s katerimi, kot je razvidno iz njegovih izjav v upravnem postopku, niti ni imel stikov.
Ker tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da ji ni bila dana možnost, da se še pred izdajo izpodbijane odločbe izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe in na katerih temelji izpodbijana odločitev, torej tudi o ugotovitvah Inšpektorata RS za infrastrukturo, Inšpekcije za energetiko in rudarstvo, je sodišče presodilo, da je tožbeni ugovor bistvenih kršitev določb postopka utemeljen.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški
Tožnik ni izkazal obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi s postopkom mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev, zaradi katerih kot prosilec v dublinskem postopku ne bi mogel biti vrnjen v Republiko Hrvaško. Njegova izjava na zaslišanju, da se v Republiko Hrvaško ne želi vrniti, ker so tam z njim grdo ravnali in nima dobrega občutka, ne zadošča za utemeljen zaključek, da bodo pristojni hrvaški organi po predaji z njim ravnali nečloveško ali poniževalno.
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti
Tožnik je bil tri dni nastanjen v azilnem domu, kar kaže na to, da je moral vedeti, da je obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito.
Tožnik pri svojem zaslišanju ni povedal glede svojega lastnega primera nič takega, iz česar bi se dalo sklepati, da mu ob vrnitvi v Republiko Hrvaško grozi kakršnokoli nečloveško ali ponižujoče ravnanje, razen tega pa iz odgovora pristojnih organov Republike Hrvaške z dne 5. 9. 2023, s katerim so ti prevzeli odgovornost za sprejem tožnika, izhaja, da se zanimajo za to, ali ima tožnik kakršnekoli zdravstvene težave, bodisi fizične ali psihične, kar kaže na to, da bo za tožnika v primeru vrnitve ustrezno poskrbljeno.