Četrti odstavek 59. člena ZVoz-1 določa splošno pravilo, da se dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorij AM, A1, A2, A, B, B1, BE, F in G izda z veljavnostjo 10 let. Izjemo od tega pravila, ki jo je kot tako treba razlagati restriktivno, določa nadaljnja poved, da se po dopolnjeni starosti 70 let vozniško dovoljenje izda z veljavnostjo petih let. Ker tožnica v času podaje vloge za podaljšanje vozniškega dovoljenja še ni dopolnila 70 let, zanjo omenjena izjema ne more veljati. To ne izhaja niti iz hkratne uporabe šestega odstavka 59. člena ZVoz-1, na kar se sklicuje toženka, saj se ta določba nanaša le na imetnika vozniškega dovoljenja, ki v času, ko je podaljšanje relevantno, torej v času ko zaprosi za podaljšanje, dopolni starost 70 let, kar pa prav tako ne velja za tožnico. Če bi zakonodajalec želel, da se veljavnost vozniških dovoljenj v vsakem primeru omeji do dopolnjenega 70. leta starosti, bi moral to jasno zapisati, kot je to zapisal z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o voznikih (ZVoz-1D, Ur. l. RS 43-832/2022).
postopek izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev - visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - habilitacijski postopek - neizvolitev v naziv - avtonomija državne univerze - obseg sodnega preizkusa
ZVis je sicer določil pravico do sodnega varstva v upravnem sporu zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv (oziroma v postopku za odvzem naziva, 59. člen ZVis), vendar ta glede na naravo odločitve ni namenjena možnosti sodnega uveljavljanja izpolnjevanja vsebinskih meril pridobitve naziva, temveč varstvu procesnih pravic kandidata v postopku odločanja o njegovi prošnji za izvolitev v naziv.
Glede na vsebino, ki je lahko predmet sodnega preizkusa, mora odločba v postopku habilitacije vsebovati obrazložitev o tem, kako so bile izvedene volitve in kakšen volilni izid je bil dosežen in to tako, da je mogoč preizkus, ali je postopek tekel v predpisanih okvirjih.
davek od dohodkov iz dejavnosti - akontacija davka - neporavnane davčne obveznosti - statusno preoblikovanje - litispendenca - zloraba pravic
Iz spisov jasno sledi, da v obravnavanem primeru ne gre za isto zadevo kot v zadevi št. DT 4210-4842/2018, na katero s sklicuje tožeča stranka, temveč da gre za dva, med seboj ločena oziroma samostojna postopka. V zadevi, na katero se tožnica sklicuje, gre namreč za odmero letne dohodnine, medtem ko gre v konkretnem primeru za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti in je torej vrsta davka in s tem predmet odločanja v navedenih zadevah različen.
Na ničnost posla in fiktivnost računa se je po neprerekanih navedbah tožene stranke začela sklicevati šele v davčnem postopku, ko je ugotovila, da ji grozi davčna obveznost. Takšno ravnanje tožnice pa je po presoji sodišča v opreki z načelom vestnosti in poštenja, ki zavezuje stranke postopka, in ki zato ne more biti deležno sodnega varstva. Stranka namreč s sklicevanjem na to, da njeno preteklo ravnanje, ki nasprotuje njenim trenutnim prizadevanjem, ni bilo pravno pomembno, ne more (ne sme) uspeti. Nihče si namreč ne sme privoščiti, da bi "začel znova" odpirati vprašanja, kot da bi se do določenega trenutka ne zgodilo nič, saj je to očitna zloraba pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prekrški - verjetni zgled za uspeh
Niti teža dejanja in zagrožena sankcija niti kompleksnost zadeve in osebne okoliščine tožnika ne narekujejo, da bi bilo za uresničevanje njegove pravice do sodnega varstva v sodnem postopku o prekršku tožniku potrebno in pravično dodeliti odvetniško BPP.
Pravilnik o načinu dostopa prosilcev za mednarodno zaščito do svetovalcev za begunce ter nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce člen 5.
mednarodna zaščita - stroški zastopanja stranke - odmera stroškov zastopanja - svetovalec za begunce - pravica do nagrade za opravljeno delo - odvetniška tarifa - napačna uporaba materialnega prava
Začasna odredba predstavlja nujen ukrep, s katerim sodišče, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, začasno odloži izvršitev dokončnega upravnega akta oziroma začasno uredi stanje.
Na tako prosilčevo možnost po presoji sodišča ne more vplivati ureditev iz sedmega odstavka 84. člena ZMZ-1, skladno s katero sodišče po predhodnem ustnem zaslišanju prosilca o tožbi odloči v treh delovnih dneh. Gre namreč za instrukcijski rok, zaradi česar lahko sodišče ob upoštevanju okoliščin konkretne zadeve izda sodbo kljub prekoračitvi tega roka.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - zastaranje pravice do odmere
Pravno podlago za plačilo vodnega povračila daje ZV-1 (prvi odstavek 124. člena). Ker je torej obveznost plačila vodnega povračila predpisana z zakonom, je Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da dejstvo, da Vlada ni pravočasno sprejela Sklepa 2010, ne pomeni, da zavezanec za plačilo vodnega povračila tega ne bi bil dolžan poravnati. To pa po sklepanju a simili ad simile vodi do zaključka, da tudi s sodbo III U 235/2015 v tožničini zadevi sprejeta presoja, da je Sklep 2010 delno nezakonit, tožnice ne odvezuje zakonske obveznosti plačila vodnega povračila.
ZMZ-1 člen 50, 50-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 46.
Sodišče je v konkretnem primeru ob upoštevanju upravičenosti oziroma dopustnosti (sorazmernosti) posega v pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člen 46(3) in (11) Procesne direktive 2013/32/EU v zvezi z prvim in drugim odstavkom 47. člena in člena 52(1) Listine EU o temeljnih pravicah zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo tožnika zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - zavrženje prošnje za mednarodno zaščito - sistemske pomanjkljivosti - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - predaja Republiki Hrvaški - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni raziskala trditev o zatrjevanem slabem ravnanju hrvaških organov (kričanju, odvzemu telefona in denarja, o fizičnem nasilju in o grožnjah na železniški postaji). Glede teh okoliščin, ki bi lahko bile relevantne, je torej dokazna ocena tožene stranke izostala, dejansko stanje pa je ostalo nepopolno ugotovljeno.
Toženka ne opredeli, iz katerih dokumentov oz. drugih dokazov izpelje sklep, da v konkretnem primeru ne gre za službene poti. Obenem pa tudi ne drži, da tožnik ni predložil dokazil, iz katerih bi izhajalo da je bil na službeno pot napoten iz Slovenije. Iz dokumentov, priloženih tožbi, izhaja, da je tožnik v Švico oz. Nemčijo pripotoval s Ptuja. Zato sodišče pritrjuje tožniku, da toženka ni ugotavljala, kje je tožnik dejansko prebival.
znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znamkama - celovita presoja
Sodišče se strinja s tožnikom, da toženka pri primerjavi znakov v prijavljeni znamki stranke z interesom nepravilno ni upoštevala tudi besede "leskovački", ki jo poleg zapisa "Z´dežele", zelenega polja pravokotne oblike, z notranjim pravokotnikom svetlejše zelene barve in srca rožnate barve, vsebuje prijavljena znamka. V obravnavani zadevi namreč beseda "leskovački" v sporni znamki, ne glede na velikost pisave, v kateri je napisana, in njeno pozicijo v prijavljeni znamki, po presoji sodišča ohranja svoj samostojen razlikovalen značaj, zato jo je pri primerjavi znakov treba upoštevati. Znake je treba namreč načeloma primerjati v celoti in v primerjavo vključiti vse njihove elemente oziroma sestavne dele. Morebitne zanemarljive elemente v znakih je treba ozko razlagati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh
Tožnik tudi v naknadno predloženi dokumentaciji na poziv organa za brezplačno pravno pomoč ni navedel oziroma dokazal obstoja nobenih novih okoliščin, ki bi izkazovale, da bi bilo zoper odločbo o vračilu plačanega zneska globe ter stroškov postopka razumno začeti postopek.
davčni inšpekcijski postopek - nadzor blagajniškega poslovanja - izrek upravne odločbe
Takšna odločba, kot je izpodbijana, ne zadosti kriteriju po prvem odstavku 2. člena ZUP, v zvezi s tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2, po katerem je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. Po presoji sodišča namreč iz izreka izpodbijane odločbe za tožnika ne izhaja konkretna pravna posledica vsled ugotovljene nepravilnosti (tj. kršitve 31. člena ZDavP-2), tj. niti se mu ne nalaga nobene obveznosti niti se mu ne jemlje oz. daje kakšne pravice. Davčni nadzor posameznega področja poslovanja pa se zaključi, enako kot druge vrste davčnih nadzorov, med drugim z ureditveno odločbo. Glede na navedeno je v izreku izpodbijane odločbe torej umanjkal del, s katerim bi se tožniku denimo naložilo popravo ali odpravo ugotovljenih kršitev.
davek od dohodka iz kapitala - davek od dohodkov pravnih oseb - davčni inšpekcijski nadzor
Glede na izhodišča, sprejeta v sodni praksi v zvezi z razlago četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2, presoja nedovoljenega davčnega izogibanja vselej temelji na ugotovitvi, da je davčni zavezanec skupaj z drugimi osebami oblikoval pravna razmerja brez pravega poslovnega namena, s ciljem, da bi vzpostavil posebne okoliščine, ki bi vodile do drugačnega obdavčenja od tistega, ki bi nastopilo ob običajnem sklepanju oziroma izvajanju pravnih poslov med razumnimi subjekti. Gre torej za oblikovanje vsebinsko praznega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki vodi do uporabe drugega davčnega predpisa od tistega, ki bi bil ob odsotnosti takega konstrukta uporabljen za obdavčenje. Do nedovoljenega davčnega izogibanja torej ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
izvršba - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V obravnavanem primeru je bil izdan sklep o davčni izvršbi na podlagi veljavnega izvršilnega naslova, opremljenega s potrdilom o izvršljivosti, na kar je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan, in tega tožnik tudi ne prereka. Samega izvršilnega naslova pa tožnik v tej zadevi ne more izpodbijati. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavanem primeru ni sporno. Sodišče v upravnem sporu glede davčne izvršbe presoja le, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Čeprav ZMZ-1 tega izrecno ne ureja, samovoljna zapustitev azilnega doma v času po izdaji odločbe vpliva tudi na vodenje upravnega spora, ki teče na podlagi tožnikove tožbe zoper izdano zavrnilno odločbo o prošnji. Tudi v obravnavani zadevi je iz tožnikovega ravnanja razvidno, da je prenehal njegov namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist, s tem pa tudi, da izpodbijana zavrnilna odločba očitno ne posega več v njegovo pravico, ki jo je uveljavljal v prošnji za mednarodno zaščito.
Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes.Tožnik (stranski udeleženec) lahko v postopku izdaje gradbenega dovoljenja uveljavlja le ugovore, ki se nanašajo na njegove pravice in pravne koristi ter so vezane na njegovo/e nepremičnino/e v razmerju do nameravane gradnje in njenih vplivov. Ugovore, ki jih tožnik (stranski udeleženec) uveljavlja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja in ki se nanašajo na razlastitveni postopek sodišče v tem upravnem sporu ne presoja.
URS člen 38, 38/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 8. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 2, 4, 15, 23. ZDR-1 člen 85.
dostop do osebnih podatkov javnega uslužbenca - načelo sorazmernosti - opozorilo o kršitvi pred odpovedjo - delovno razmerje - omejitev dostopa do osebnih podatkov - pravica do seznanitve z osebnimi podatki - izjeme od dostopa
Sodišče EU daje pojmu osebnega podatka širok pomen z namenom, da se posamezniku, na katerega se osebni podatki nanašajo, omogoči kar se da široko in učinkovito pravno varstvo. Pojem „osebni podatki“ tako zajema vse vrste informacij, tako objektivne kot tudi subjektivne, podane v obliki mnenj ali presoj, če se te nanašajo na zadevnega posameznika. Pri tem se šteje, da se informacija nanaša na določenega ali določljivega posameznika, kadar je zaradi svoje vsebine, namena ali učinka povezana z določljivo osebo.
Osebni podatki posameznika so lahko nahajajo tudi v dokumentih oziroma izjavah drugih oseb, do katerih mora imeti prosilec po 1. odstavku 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 zagotovljen dostop, vse z namenom, da lahko preveri zakonitost oziroma pravilnost in poštenost obdelave osebnih podatkov, ki so bili zbrani v zvezi z njim. Sodišče EU je namreč že večkrat poudarilo, da je treba pri razlagi določb evropskih predpisov izhajati iz ciljev ter namena, ki ga ti zasledujejo. Namen Uredbe (EU) 2016/679 je omogočiti dostop posamezniku do njegovih osebnih podatkov, da lahko učinkovito uveljavi pravice, ki mu jih daje uredba, to je pravico do popravka, pravico do izbrisa (t.i. „pravica do pozabe“), pravico do omejitve obdelave, pravico do ugovora pri obdelavi osebnih podatkov ter pravico do pravnega sredstva v primeru nastale škode.
V primeru navzkrižja med uresničevanjem pravice do polnega in celovitega dostopa do osebnih podatkov ter uresničevanjem pravic in svoboščin drugih je dolžan upravljavec osebnih podatkov oziroma nadzorni organ, ki presoja zakonitost njegove odločitve, te interese oziroma pravice ustrezno uskladiti oziroma uravnotežiti, upoštevaje načelo sorazmernosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - samska oseba - lastni dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca se upoštevajo le tisti periodični dohodki, ki jih samska oseba dejansko prejme v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.
Po uveljavitvi novele ZDoh-2R status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO. To po presoji sodišča velja tudi za zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO. V konkretnem primeru pa takšen postopek celo že teče (kot pojasnjuje tožnik, je zanj v teku tudi že postopek obnove odmere dohodnine, ki je bil prekinjen zarači začetka postopka skupnega dogovora). Tako ni več omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije in s tem za status v smislu ZDoh-2, kot je to veljalo pred spremembo zakona.
Sodišče sodi, da je v okoliščinah tega primera, ko je tožnik z ustrezno mero prepričanja uspel izkazati, da so vsebinski pogoji za postavitev panoja tudi po predvideni rekonstrukciji ceste že bili presojani, namenu zakona zadoščeno tudi z milejšim ukrepom, to je ukrepom po 5. alineji prvega odstavka 118. člena ZCes-12, zato ga je po presoji sodišča dopustno uporabiti. V izpodbijani odločbi tako ni ustrezno obrazložena izbira ukrepa, obrazložitev tožene stranke glede možnosti izbire pa je v okoliščinah tega primera materialnopravno zmotna.