ZD člen 59, 59/1, 59/2, 59/3, 61, 61/1. ZPP člen 8, 337, 337/3, 339, 339/2, 339/2-12, 355, 355/1.
ugotovitev neveljavnosti oporoke - razveljavitev oporoke - oporočna sposobnost - razsodnost - starostna demenca - dokazni standard prepričanja - dokazni standard verjetnosti - nepopolna dokazna ocena - primeren dokaz - izvedensko mnenje - ugovor zastaranja - ugovor pravnomočno razsojene stvari - nedovoljena pritožbena novota - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - ponovna izvedba dokazov
Osnovno vodilo pri oporočnem dedovanju je ohranitev zapustnikove volje, treba pa je tudi upoštevati, da se razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost, ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, ki je potrebna za poslovno sposobnost.
Odločitev o razveljavitvi sodbe je sprejeta na podlagi ocene, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem ne bi bilo ekonomično (zaslišati bi moralo obe stranki in priče ter dopolniti dokazni postopek z izvedencem), da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi bilo v primeru drugačne odločitve poseženo v ustavno zagotovljeno pravico strank do pritožbenega preizkusa.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - upravičenost do plačila - vestnost in poštenost
Pavšalno plačilo pomeni, da posamezno plačilo ni odvisno od konkretnega obsega storitev v posameznem obdobju, vendar to ne pomeni, da je mandatar upravičen do plačila tudi v primeru, ko preneha z izvajanjem dejavnosti, kot je bilo v predmetni zadevi in to iz razlogov v svoji sferi. Opisano ravnanje tožnika zato ne ustreza vestnemu in poštenemu izvrševanju pravic in obveznosti iz obligacijskega razmerja in da zato ni upravičen do plačila.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.
Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 390, 390/1, 393, 394.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - stečajna masa
S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost.
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku.
Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti predmet lahko predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe. Če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena.
ZD člen 210, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2 -14.
sklep o dedovanju - izrek sklepa - obrazložitev - napotitev na pravdo - nerazumljivi razlogi
V 7. točki obrazložitve je sodišče prve stopnje navedlo povsem kontradiktorne razloge, in sicer je zapisalo, da so v konkretni zadevi sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica dediča (zlasti vračunanje v dedni delež in vrnitev darila, kar uveljavlja dedič), nato pa dodalo, da ne gre za spor o dejstvih, temveč za spor o uporabi prava, in da bo zato upoštevaje 210. člen ZD o pravnem vprašanju odločilo sodišče samo. V nadaljevanju obrazložitve se sodišče prve stopnje ne samo sklicuje na zgoraj omenjeni neobstoječ institut v zvezi z dedovanjem nepremičnin (op. kar vpliva tudi na odločitev o premičninah), temveč nato v nadaljevanju obrazložitve povsem kontradiktorno v zvezi z denarjem, ki ga je zapustnica odstopila dedinji v zapuščinskem postopku po očetu, zaključi, da v tem obsegu pa gre za odstop dednega deleža in za darilo, ki ga je dedinja dolžna vrniti v zapuščino v obsegu, da se dopolni dedičev nujni delež. Iz vsega navedenega izhaja, da so razlogi sodišča prve stopnje sami s seboj v nasprotju in da so v tolikšni meri nejasni ter nerazumljivi, da izpodbijanega sklepa pritožbeno ni mogoče preizkusiti.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
ZPP člen 195, 205, 205/1, 205/1-1. ZGD-1 člen 100.
prekinitev postopka zaradi smrti stranke - odpoved pooblastila pooblaščencu - navadni sosporniki - solidarna odgovornost - solidarna obveznost družbenikov - enotno sosporništvo
Odgovor na vprašanje, ali je treba postopek v primeru smrti enega od tožencev, ki ga ne zastopa pooblaščenec, prekiniti le proti temu tožencu ali pa v celoti (tj. proti vsem tožencem), je odvisen od tega, ali sta/so toženci navadni sosporniki ali ne.
Toženi družbeniki izbrisane gospodarske družbe so glede na zakonsko predpisano solidarno odgovornost navadni sosporniki. Zastoji v postopku v enem procesnem razmerju na procesno dejavnost ostalih subjektov ne vplivajo. Če v postopku umre en navadni sospornik, se postopek torej prekine le glede njega, ne pa tudi glede ostalih sospornikov.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2 - 15. ZNP člen 37, 118.
nepravdni postopek - delitev solastnine - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - določitev vrednosti nepremičnine
Sodišče prve stopnje je vrednosti zemljišč ugotavljalo na podlagi cenitev L. (kmetijska zemljišča) in D. (gozdna zemljišča) ter na podlagi cenitev po portalu GURS-a (stavbna zemljišča), pri čemer je mnenja sodnih izvedencev (cenilcev) ″v celoti povzelo pri odločitvi″ (glej točko 23. obrazložitve sklepa). Pritožbeno sodišče pri tem ugotavlja, da so utemeljeni prav vsi v obeh pritožbah konkretizirani očitki v zvezi z napačnim povzemanjem vrednosti posamičnih zemljišč. D. je za gozdna zemljišča namreč uporabil metodo donosne vrednosti (skupaj vrednost 28.812,00 EUR) in jo nato korigiral z metodo poštene tržne vrednosti (skupna vrednost 21.929,00 EUR). Sodišče prve stopnje je v tem delu tudi, čeprav je cenitvi sledilo v celoti, (iz neznanih razlogov) upoštevalo le prvo cenilčevo metodo in tega ni pojasnilo, zato sklepa zaradi pomanjkanja razlogov ni mogoče preizkusiti oziroma so odločilni razlogi o relevantnih dejstvih nejasni ter med seboj v nasprotju (kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
postopek osebnega stečaja - namen postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom
V kolikor dolžnik premoženja, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za poplačilo upnikov nima, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja, razen v primeru, ko bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024452
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-2.
obvezno zavarovanje v prometu - zavarovalna pogodba - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja brez vozniškega dovoljenja - odgovornost za prometno nesrečo - kršitev cestnoprometnih predpisov - izsiljevanje prednosti
Tožena stranka je vozila brez vozniškega dovoljenja in zavarovalnica toži na odškodnino zaradi kršitve zavarovalne pogodbe po 7. členu ZOZP. Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi oškodovanec, ki je vozil po prednostni cesti, vozil z nedovoljeno hitrostjo in s tem prispeval k nastanku prometne nesreče. Toženec je prišel iz neprednostne ceste in izsilil prednost vozniku po prednostni cesti. Izpodbijana odločitev, da je tožbeni zahtevek po temelju v celoti utemeljen, ker je podana odgovornost tožene stranke, je zato pravilna.
pravica do izjavljanja pred sodiščem - dolžnikova pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - izvršilni postopek - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - preživnina - šolanje po polnoletnosti
Sodišče lahko zavrne dokazni predlog le iz utemeljenih razlogov, ki jih mora konkretizirano pojasniti. Ker nobenega s strani dolžnika predlaganih dokazov v ugovoru sodišče prve stopnje ni izvedlo, niti pojasnilo, zakaj jih ni izvedlo, je onemogočilo dolžniku, da bi učinkovito sodeloval v postopku.
Dolžnikovo pravico do učinkovitega izjavljanja je sodišče prve stopnje kršilo dolžniku tudi s tem, da mu je vročilo odgovor upnika na ugovor šele sočasno s sklepom o ugovoru. Sodišče prve stopnje je oprlo svojo odločitev na navedbe upnika v odgovoru na ugovor. Strankam v izvršilnem postopku mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se o vsem procesnem gradivu, ki ga upošteva pri svoji odločitvi, lahko učinkovito izjavijo še v postopku pred sodiščem prve stopnje. Omejitev navedene ustavne pravice (22. člena URS) na način, da se njeno uresničevanje premakne v pritožbeni postopek, pri meritornem odločanju o ugovoru ni dopustna.
Hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.
ZFPPIPP člen 34, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 42/2, 43, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4, 442, 442/1, 442/1-2, 442/2, 442/3, 442/3-2. OZ člen 6, 299.
odškodninska odgovornost poslovodje družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - škoda - vzročna zveza - insolventnost - skrbnost ravnanja - profesionalna skrbnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - stečajni postopek - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - subjektivne meje pravnomočnosti - pravnomočno ugotovljena terjatev
Toženec ni niti pokušal izpolniti katere od obveznosti poslovodstva, ki so določene v 34. členu oziroma 35. - 39. členu ZFPPIPP oziroma kot poslovodja, od katerega se terja profesionalna skrbnost (6. člen OZ), ni pravočasno izvedel potrebnih ukrepov finančnega prestrukturiranja niti ni sprožil stečajnega postopka. S tem je podana protipravnost njegovega ravnanja kot eden izmed potrebnih elementov za nastanek toženčeve odškodninske odgovornosti.
Ker toženec v tem postopku ni isti kot toženec v gospodarskem sporu, je v obravnavanem sporu lahko ugovarjal tako temelju kot višini terjatve oziroma škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00026988
ZDen člen 72, 72/2. ZPP člen 7, 7/1, 161, 161/1, 161/2, 212, 286, 286/1, 339, 339/2, 339/2-12, 350, 350/2. OZ člen 198, 200, 201, 202. ZOR člen 176, 176/1, 219, 221, 222, 223. ODZ paragraf 1319. ZDoh-2 člen 75, 75/2, 75/2-2.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - stroški upravljanja in vzdrževanja nepremičnine - dejanski stroški - pravočasnost trditev in dokaznih predlogov - pravnomočna odločba o denacionalizaciji - sklep o začasni odredbi - bruto ali neto znesek - zavezanec za plačilo dohodnine - pobotni ugovor - res iudicata - neupravičena pridobitev - poslovodstvo brez naročila - odločitev o pravdnih stroških - sosporništvo - zastopanje več strank v postopku
Plačnik davka je toženka kot denacionalizacijski zavezanec, ki mora izračunati dohodnino od prisojenega nadomestila po drugem odstavku 72. člena ZDen in jo plačati davčnemu organu po izplačilu nadomestila tožnikom. Sodišče sicer prisodi tožnikom bruto znesek nadomestila, vendar jim toženka neposredno izplača le neto znesek.
Toženkinih stroškov zaradi delnega porušenja objekta ni mogoče odštevati od nadomestila za nezmožnost uporabe. Že zato ne, ker ni mogoče trditi, da bi ti stroški nastali tudi tožnikom, če bi imeli v obravnavanem obdobju zgradbo v svoji posesti, saj ne gre za stroške v okviru upravljanja in vzdrževanja, ki bi nastali po rednem teku stvari.
ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024572
ZIZ člen 270, 270/3. ZOR člen 47, 50, 50/1. OZ člen 35, 38, 38/1. SZ člen 2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - kondikcijski zahtevek - ničnost prodajne pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stanovanje - pomožni stanovanjski prostor - neznatna škoda za dolžnika
Predmet izpolnitve po prodajni pogodbi z dne 28. 1. 1999 je vsekakor določen, saj se je tožnik že vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik dvosobnega stanovanja s kabinetom, glede sporne drvarnice oziroma kleti pa določljiv. Četudi ta del nepremičnine v pogodbi res ni označen tako, da bi se tožnik lahko na kleti kot posebnem delu stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine vknjižil kot lastnik tega dela, je prodajna pogodba veljavno sklenjena, saj sta pogodbeni stranki opisno dovolj opredelili nepremičnino, ki je predmet dajatvene obveznosti prodajalca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za drvarnico kot pomožni prostor, ki po trditvah tožnika pripada stanovanju in z njim tvori nedeljivo celoto skladno z določbo 2. člena SZ.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - spor o lastništvu zemljišča - vprašanje lastništva - dobroverna lastniška posest - tek priposestvovalne dobe - velikost in lega dela nepremičnine - nasprotna tožba - vznemirjanje lastninske pravice - opustitev posegov v lastninsko pravico - odvoz stvari - odločitev o stroških postopka - uspeh v pravdi
Tožnika lastninske pravice na podlagi priposestvovanja nista pridobila, saj nista izkazala dobrovernosti posesti v vsem času zahtevane priposestvovalne dobe. Tudi na podlagi določb ZLND nista pridobila lastninske pravice.
O stroških postopka je odločeno glede na skupen uspeh v obeh pravdnih postopkih, saj vseh stroškov glede na to, da sta bili zadevi združeni, ni mogoče obračunati za vsako zadevo posebej.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026042
OZ člen 179. ZPP člen 154, 325, 325/1. ZOdvT člen 3, 3/2.
odškodnina - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - izvedenec medicinske stroke - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - III. kategorija invalidnosti - telesna okvara - degenerativne spremembe - sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - tožbeni zahtevek - sprememba tožbe - modifikacija tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - stroški postopka - stroški izvedenca - uspeh v pravdi
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da so glavne tožnikove težave danes posledica vnetja medvretenčnega prostora in ne degenerativnih sprememb, ki ne povzročajo okvar perifernih živcev. Pritožbeni očitek toženke in stranskega intervenienta, da bi bilo treba dosojena zneska odškodnine znižati, je zato neutemeljen.
Tožnik tožbenega zahtevka ni nikoli modificiral, niti ni trdil, da gre za spremembo tožbe, o kateri bi bilo treba odločiti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o (edinem) postavljenem tožbenem zahtevku, ki je glasil na 52.000 EUR nepremoženjske škode.
Stroški izvedencev so pravdni stroški in delijo usodo ostalih stroškov ter se presojajo po uspehu v pravdi.