ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
zahteva za izločitev stečajnega sodnika - smiselna uporaba določb ZPP - izločitev sodnika iz razloga nepristranskosti - zavrnitev zahteve za izločitev
ZFPPIPP nima posebnih določb o izločitvi sodnika, zato se v skladu z določbo prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo določbe ZPP o izločitvi.
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja jasna razmejitev med razlogi, ki se lahko uveljavljajo s pritožbo zoper sklep in razlogi, ki se lahko uveljavljajo s (pravočasno in dovoljeno) zahtevo stranke za izločitev sodnika, ki v določeni zadevi, ki mu je dodeljena, sodi. Dodatna obrazložitev ni potrebna, drugačna pritožbena stališča pa niso pravilna.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - primerna višina odškodnine - deljena odgovornost - zaslišanje izvedenca - stroški postopka - vrednotenje uspeha v sporu po temelju in po višini
Presoja odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00026389
ZZZDR člen 12, 51. ZNP člen 118. ZPP člen 21.
obstoj zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - vlaganje skupnega premoženja v obstoječe posebno premoženje - nova stvar - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - ustavitev pravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih nepravdnega postopka
Odnose med partnerjema je treba obravnavati celovito, kar pomeni, da je treba upoštevati vse posebnosti konkretnega primera. Središčna točka konkretnega primera je nagib pravdnih strank, ki ga je prepoznala tudi okolica, da zaradi vzpostavite življenjske skupnost, že pred sklenitvijo te skupnosti oziroma zakonske zveze, pričneta z vlaganji v nepremičnino last toženke in udejanjenje tega nagiba. Pogled za nazaj pokaže kontinuiteto ustvarjanja življenjske skupnosti od leta 1998 dalje, zato ni odločilno, ali je imela njuna skupnost že takrat vse znanke zunajzakonske zveze.
prekluzija v zapuščinskem postopku - pritožbene novote - dovoljene pritožbene novote - materialno procesno vodstvo - materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku - prava neuka stranka
V zapuščinskih postopkih je materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
OZ člen 86, 86/1, 87, 87/2, 92, 116, 117. ZPP člen 183, 337, 337/1.
ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti - presoja ničnostih razlogov po uradni dolžnosti - naknadna nemožnost izpolnitve - nedovoljene pritožbene novote - pobotni ugovor in nasprotna tožba
Pritožnica neutemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje kljub pozivu tožene stranke v pripravljalni vlogi ni po uradni dolžnosti izvedlo dokaznega postopka ugotovitve ničnosti Gradbene pogodbe. Določba 92. člena OZ, ki sodišču nalaga, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti, namreč ni izjema od razpravnega načela. Pomeni le, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se prizadeta stranka nanjo izrecno ne sklicuje, nikakor pa ne spreminja vsebine razpravnega načela, ki v konkretnem primeru toženki nalaga dolžnost, da navede vsa dejstva, ki morajo obstajati, da bi sodišče lahko sklepalo o ničnosti Gradbene pogodbe.
Tožena stranka je v vlogi z dne 19. 11. 2017 izrecno navedla, da bi upravičenost izplačila zadržanih sredstev lahko uveljavljala v drugem pravdnem postopku, kakor tudi plačilo OVD in delo koordinatorja za VD ter predvsem opravljena dodatna dela, da pa zaradi racionalnosti predlaga sodišču, da vse zadeve združi. Tožena stranka je torej postavila nasprotni tožbeni zahtevek, ki bi ga sodišče prve stopnje moralo obravnavati kot nasprotno tožbo in ne kot pobotni ugovor.
Toženec, ki je uveljavljal navideznost posojilne pogodbe, bi moral ponuditi zadostne razloge za zaključek, da sta pogodbenika želela nekaj drugega in ne tistega, kar je navedeno v pogodbi.
tožba - prepozen odgovor na tožbo - izdaja zamudne sodbe - meritorno odločanje sodišča - poprava tožbe - popolnost tožbe - nepredložitev dokazov - pogoji za izdajo zamudne sodbe
Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da je bila prvotna tožba nepopolna. Zaradi dodaje identifikacijskega znaka nepremičnine, ki sicer olajšuje identifikacijo nepremičnine, tožba ni nič bolj popolna kot prej. Identifikacija nepremičnin z navedbo katastrske občine in parcelne številke (tj. na način, na katerega so bile nepremičnine označene v prvotnem zahtevku) je povsem zadostna za sojenje o postavljenem tožbenem zahtevku. Tak zahtevek je tudi docela določen. Nepredložene in neprevedene listine (ki so dokazi in ne dejstva) pa na (ne)popolnost tožbe ne vplivajo. ZPP namreč ne predpisuje, da bi bila vložitev tožbe pogojena s predložitvijo (vseh) dokaznih listin. To (ali dejstva iz tožbe potrjujejo dokazi) je stvar utemeljenosti tožbenega zahtevka, kar je pravno odločilno šele, če pride do kontradiktornega postopka, ki je posledica pravočasno vloženega odgovora na tožbo. Tega pa v obravnavani zadevi ni bilo, zato bi se moralo sodišče prve stopnje najprej ukvarjati z (ne)obstojem pogojev za zamudno sodbo.
Zamudna sodba namreč temelji na absolutni domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava tožnikove dejanske navedbe, na katerih ta gradi tožbeni zahtevek. Sodišče zato v takem postopku ne izvaja dokazov in ne preizkuša resničnosti tožnikovih dejanskih navedb, temveč le presoja, ali med navedbami in predloženimi dokazi ni nasprotja. Pisanja zamudne sodbe se sodišče (prve stopnje) torej loti tako, da najprej preveri, ali je tožba tožencu pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP) in ali gre za zahtevek, s katerim stranke lahko razpolagajo (2. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Če sta oba odgovora pozitivna, sodišče nadalje iz tožbenih navedb izlušči dejstva, nato pa preveri dvoje: prvič, ali utemeljenost zahtevka (delno ali v celoti) izhaja iz teh dejstev (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in drugič, ali ta dejstva morebiti nasprotujejo dokazom, ki jih je tožbi priložil tožnik sam, ali splošno znanim dejstvom (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Preizkušanje nasprotja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbi priloženimi dokazi ne pomeni, da sodišče preverja utemeljenost tožbenih trditev niti sodišče dokazov ne ocenjuje, kot ob odločanju, ki sledi kontradiktornemu postopku.
ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 44, 44/1, 44/3, 47, 47/4. ZVEtL člen 7, 30. ZNP člen 37.
skupno pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k več objektom - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - stavba, zgrajena pred januarjem 2003 - varstvo javnega interesa - domneva o lastniku nepremičnine
Odločilno dejstvo za ugotovitev, ali je nekdanje družbeno zemljišče pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred letom 2003, je dejstvo, ali je to zemljišče v času družbene lastnine pomenilo njeno funkcionalno zemljišče.
Pri predmetnem zemljišču ni šlo za zemljišče, namenjeno javni rabi, saj upravna dovoljenja, na podlagi katerih so bili predmetni objekti zgrajeni, namenska vezanost predmetnega zemljišča redni rabi stavb in specifična prostorska situacija, obravnavano zemljišče povezujejo z redno rabo stavb in ne z javno rabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00024569
SPZ člen 40, 60. ZPP člen 8, 44, 44/3, 226, 226/2, 286b. OZ člen 255, 259, 259/1, 260.
nedopustnost izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino - lastninska pravica na premičninah - pridobitev lastninske pravice na premičnini - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ugovor - načelo proste presoje dokazov - prevod listin v tujem jeziku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepozno grajanje kršitev postopka
Lastninska pravica na premičnini se pridobi z veljavnim pravnim poslom in (vsaj praviloma) z izročitvijo premičnine v posest kupcu (glej 40. in 60. člen SPZ), zaradi česar zadostuje, da kupec premičnine dokaže navedeni dejstvi in mu ni treba dokazati tudi vpisa premičnine v knjigo osnovnih sredstev ali v določen register.
Pritožbena kritika glede predloženih računov ni utemeljena. Razen enega so sicer vsi računi v zvezi z nakupom spornih delovnih strojev res predloženi v tujem jeziku, vendar pa so bistveni podatki iz teh računov (pogodbeni stranki, vrsta oziroma tip delovnega stroja in njegova letnica, datum računa, cena) razumljivi tudi brez (laičnih) prevodov, ki so jim sicer priloženi. Ker ne gre za obsežno in kompleksno listinsko dokumentacijo, pri kateri bi bil pomemben vsak detajl napisanega, prav tako pa predloženi računi tudi ne predstavljajo edinega dokaza, na katerega bi sodišče prve stopnje oprlo odločitev v tem postopku, nepredložitev overjenih prevodov računov (drugi odstavek 226. člena ZPP) ne predstavlja kršitve, ki bi onemogočala preizkus pravilnosti in zakonitosti sodbe ali ki bi tožencu onemogočala učinkovito uveljavljanje njegovih pravic v postopku. Tudi brez (overjenih) prevodov računov bi toženec, če to že zatrjuje v pritožbi, lahko opredelil, v zvezi s katerimi delovnimi stroji računi niso predloženi, in zakaj iz njih ni razvidno, da bi se nanašali ravno na katerega od zarubljenih delovnih strojev.
Odločitev o nadaljevanju postopka, ki je bil prekinjen zavoljo odločitve sodišča, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja in da se posledično postopek prekine do (pravnomočne) rešitve predhodnega vprašanja v drugem že začetem sodnem postopku, je popolnoma skladna z določbo drugega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj je bilo predhodno vprašanje (pravnomočno) rešeno v omenjenem drugem sodnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00024572
ZIZ člen 270, 270/3. ZOR člen 47, 50, 50/1. OZ člen 35, 38, 38/1. SZ člen 2.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - kondikcijski zahtevek - ničnost prodajne pogodbe - določljivost predmeta pogodbe - stanovanje - pomožni stanovanjski prostor - neznatna škoda za dolžnika
Predmet izpolnitve po prodajni pogodbi z dne 28. 1. 1999 je vsekakor določen, saj se je tožnik že vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik dvosobnega stanovanja s kabinetom, glede sporne drvarnice oziroma kleti pa določljiv. Četudi ta del nepremičnine v pogodbi res ni označen tako, da bi se tožnik lahko na kleti kot posebnem delu stavbe v postopku vzpostavitve etažne lastnine vknjižil kot lastnik tega dela, je prodajna pogodba veljavno sklenjena, saj sta pogodbeni stranki opisno dovolj opredelili nepremičnino, ki je predmet dajatvene obveznosti prodajalca. To velja tudi v konkretnem primeru, ko gre za drvarnico kot pomožni prostor, ki po trditvah tožnika pripada stanovanju in z njim tvori nedeljivo celoto skladno z določbo 2. člena SZ.
Pritožnica sodišču prve stopnje sicer očita, da ni upoštevalo, da pred Okrožnim sodiščem v Kranju teče pravda, a ne pojasni, kdo so stranke in za kakšen spor sploh gre. To ne izhaja niti iz zapisnika zapuščinske obravnave niti iz ostalih listin v spisu. Zaradi takšnih pomanjkljivih trditev, pa pritožbeno sodišče tudi ne more presoditi, ali sta pravdni in zapuščinski postopek kakorkoli povezana in ali tek pravde morda vpliva na tek zapuščinskega postopka.
Spor med dedinjo in tretjo osebo ne terja prekinitve zapuščinskega postopka.
ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 390, 390/1, 393, 394.
izvršba zaradi izterjave preživninske terjatve - terjatev jamstvenega in preživninskega sklada po 28/3. čl. ZJSRS - postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prednostne terjatve - dovoljenost izvršbe - stečajna masa
S prehodom preživninske terjatve na sklad vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov. Narava preživninske terjatve se s tem prehodom ne spremeni, kar pomeni, da je predmet izterjave v tem postopku preživninska obveznost.
Iz stečajne mase se v postopku osebnega stečaja kot prednostne terjatve plačajo tudi terjatve do stečajnega dolžnika na podlagi zakonite preživnine, za te terjatve pa se ne uporabljajo določbe o nedovoljenosti izvršbe ali zavarovanja. Glede na navedeno je za izterjavo preživninske terjatve dopustno začeti izvršilni postopek tudi zoper dolžnika, ki je v osebnem stečaju, oziroma osebni stečaj nima vpliva na začeti postopek izvršbe. Ker je temu tako, pa postopek osebnega stečaja tudi nima nobenega vpliva na odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v takem izvršilnem postopku.
Nemožnost plačila ni pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nadaljnjih stroškov v postopku izvršbe, kar se tiče prisilnega poplačila pa v primeru, ko obstoji konkurenca med stečajnim postopkom in singularno izvršbo, isti predmet lahko predstavlja hkrati stečajno maso in predmet izvršbe. Če ta predmet v stečajnem postopku predstavlja posebno stečajno maso, izvršbe nanj ni dopustno dovoliti oziroma nadaljevati. Če predmet predstavlja splošno stečajno maso, je taka konkurenca v zakonu izrecno dopuščena.
postopek likvidacije - stečajni postopek - likvidacijski upravitelj - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost poslovodstva
Likvidacijskega upravitelja v okviru določb ZGD-1 in ZFPPIPP ni mogoče šteti kot poslovodjo. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upravitelja je v ZGD-1 urejena posebej in celovito in določbe ZGD-1 glede tega predstavljajo lex specialis glede na določbe ZFPPIPP.
nevarna dejavnost - lestev - delo v premogovniku - objektivna odškodninska odgovornost
Vzpenjanje po navpični, približno 30 metrov visoki lestvi z okroglimi prečkami že samo po sebi predstavlja rizično in nevarno delo. Njegova nevarnost in rizičnost pa je še toliko večja, če se opravlja v neosvetljenem premogovniškem jašku približno 400 metrov pod površjem zemlje, kjer si vzpenjalec po lestvi delovni prostor, očitno zgolj v smeri, kamor je usmerjena njegova glava, osvetljuje zgolj z naglavno svetilko. Opravljanje takšnega dela, čeprav ga je njegov opravljalec opravljal pred tem že več let in v času škodnega dogodka ni bilo nobenih posebnosti, predstavlja nevarno dejavnost. Podana so namreč tako objektivna merila (vzpenjanje po visoki navpični lestvi, neosvetljen premogovni jašek, službena dolžnost opravljanja takšnega dela), kot subjektivna merila (nošnja naglavne svetilke, s katero si je med vzpenjanjem lahko osvetljeval le prostor pred glavo), to pa daje podlago za zaključek, da gre, glede na okoliščine konkretnega primera, za nevarno dejavnost.
Naročnik mora podjemnika obvestiti o konkretni napaki. Temu pa ne more zadostiti zgolj s splošnim (pavšalnim) sklicevanjem, da predmet pogodbe ni takšen, kot je dogovorjeno, da ne dela zadovoljivo ali tako, kot bi moral ipd. Naročnik je, čeprav je praviloma res laik, na določen način oz. na podlagi določenih dejstev, ki zadevajo lastnosti ali delovanje predmeta pogodbe, vendarle moral priti do ugotovitve o neustreznosti tega predmeta. V nasprotnem primeru namreč niti ne bi mogel ugotoviti, da napaka sploh obstaja. Takšna dejstva sestavljajo laični opis napake, ki ga mora naročnik sporočiti podjemniku.
Iz potrdila o plačilu sodne takse izhaja, da je bila sodna taksa za pritožbo plačana pravočasno. Tožena stranka je navedla pravilen transakcijski račun, kot izhaja iz plačilnega naloga, prav tako pa je uporabila pravilen sklic oziroma referenco. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi iz izpiska UJP razvidno, da je tožena stranka sodno takso za pritožbo plačala pravočasno.
Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično neutemeljeno štelo, da je tožena stranka pritožbo zoper sodbo umaknila.
Čeprav je sodišče prve stopnje izrazilo dvom v to, da je J. C. tožnici posodil 35.000 EUR, pa tožbenega zahtevka iz tega razloga ni zavrnilo. Tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo zato, ker dokazi, ki jih je izvedlo, s stopnjo prepričanja niso potrdili, da je toženec na silo tožnici vzel vtoževani znesek. Sodišče prve stopnje toženki zaradi različnosti njenih izpovedb, ni verjelo. Res je toženec v poslanih SMS sporočilih potrdil obveznost nasproti tožnici ter izrazil pripravljenost za povrnitev dolga, vendar iz dokazne ocene sodišča prve stopnje, ki jo pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da je toženec uspel dokazati, da se v SMS sporočilih navedena pripoznava dolga ne nanaša na dogodek, iz katerega izhaja vtoževana terjatev.
ZPP člen 41, 41/1, 185, 185/2, 214, 214/1, 214/2, 286, 286/1, 315, 315/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/3.
vmesna sodba - temelj odškodninske odgovornosti - škoda - res iudicata - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - nedovoljene pritožbene novote - nova dejstva in novi dokazi - priznana dejstva - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - stroški postopka - vrednost spornega predmeta - delni umik tožbe - uspeh pravdnih strank
Glede zahtevka za izgubljeni dobiček in za povrnitev navadne škode je bilo o njegovi utemeljenosti že pravnomočno odločeno, zato so neupoštevne vse tiste pritožbene trditve, s katerimi toženka meri na ponovno presojo utemeljenosti tega dela tožbenega zahtevka (vprašanje nastanka škode oziroma obstoja vseh predpostavk odškodninske obveznosti).
Tožnikovo zvišanje tožbenega zahtevka iz naslova izgubljenega dobička je treba upoštevati pri vrednosti spornega predmeta.
Za znižanje kupnine ne zadošča dajatvena tožba, pač pa je potreben tudi oblikovalni zahtevek. Ker sta stranki sami pretresli vprašanje oblikovanja tožbenega zahtevka, sodišče tožeče stranke ni bilo dolžno oziroma je ni smelo dodatno opozarjati na (ne)pravilno oblikovanje zahtevka. V primeru, da bi sodišče prve stopnje v danih okoliščinah dodatno opozarjalo tožečo stranko na dopolnitev tožbenega zahtevka, bi nedopustno prestopilo meje nepristranskosti.